Prvenstvo se bo uradno začelo v sredo, 29. septembra, s kronometrom za mlajše člane (31,8 kilometra), isti dan bo ženski kronometer minil brez slovenske predstavnice, moški kronometer bo dan pozneje, v petek se začenjajo cestne preizkušnje, višek pa bo sobotna dirka članov.
Za slovenskimi kolesarskimi reprezentanti je odlična sezona. Pred njimi je priložnost, da jo dopolnijo še s kakšnim uspehom, in to z dosežkom na najpomembnejšem tekmovanju, svetovnem prvenstvu, ki se čez teden začenja v avstralskem Geelongu. "Tja spodaj" bo odpotovalo 14 slovenskih tekmovalcev, polovica od teh bo članov. Edini v kategoriji elite, ki bo nastopil tako v kronometru kot v cestni vožnji, bo Jani Brajkovič, na cesti se mu bodo pridružili še Grega Bole, Borut Božič, Jure Kocjan, Gorazd Štangelj, Simon Špilak in Kristijan Koren. Prvič v zgodovini bo Slovenija v najprestižnejši dirki sezone lahko nastopila s sedmimi tekmovalci (o tem odloča kakovostna lestvica Mednarodne kolesarske zveze), kar le kaže o odličnih letošnjih dosežkih slovenskih tekmovalcev.
"Zaradi specifične konfiguracije proge je bila reprezentanca določena že pred časom. Glede tega res nisem imel težkega dela, saj od najboljših slovenskih tekmovalcev manjka le Tadej Valjavec, na katerega pa zaradi znanih dogodkov nisem mogel računati. Kljub temu v Avstralijo potujemo z močno zasedbo, ki je konkurenčna drugim reprezentancam. Imamo vse možnosti, da dirko od začetka do konca nadzorujemo, imeti moramo odgovor na vsako kombinacijo. Če bo prišlo do sprinta večje skupine, računamo na Božiča, če bo prišlo do sprinta manjše skupine, si želimo, da bo v njej Bole, ki je dokazal, da zna dobro kolesariti v klanec. Vemo pa, da bodo nekatere reprezentance, kot sta na primer Italija in Belgija, ki nimata sprinterjev, storile vse, da na cilj pride kakšen posameznik ali zelo majhna skupina. Na njihove napade bodo pozorni drugi, ki imajo prav tako kakovost za odmeven rezultat. Naš cilj je uvrstitev med najboljših deset, verjamem pa, da imajo posamezniki še večje osebne cilje," je pred odhodom v Avstralijo dejal selektor Martin Hvastija.
Nekdanji odlični kolesar sicer sam ni potoval na ogled proge, a si je priskrbel dovolj informacij, da si je v glavi ustvaril svoje mnenje o težavnosti preizkušenj. "Prve informacije so napovedovale lahko progo, ki se bo končala s sprintom, kar bi bilo glede na kakovost domačih kolesarjev logično. A so prireditelji na progi vendarle opravili nekaj popravkov, dodali vzpon in zdaj je ta mnogo težja. Cestna dirka se bo začela z 90 kilometrov dolgo ravnino, ki pa bi lahko vseeno vplivala na poznejši razvoj dogodkov, saj pričakujemo hladno vreme in veter. Nato bodo tekmovalci prišli v 16-kilometrski krog, ki ga bodo prevozili 11-krat. Krog ima dva vzpona, lahko pa ga ocenimo, da je srednje težak. Zadnja prvenstva so bilo vseeno težja," je progo opisal selektor, ki meni, da tudi kronometer ustreza Brajkoviču: "Krog kronometra je podoben cestnemu. Moram reči, da Janiju to povsem ustreza, še posebno, ker bo veliko menjav ritma."
Hvastija je kapetansko vlogo spet podelil najizkušenejšemu v ekipi Štanglju. Novomeščan bo na dirki njegova podaljšana roka, še posebno, ker trenerji letos prvič ne bodo imeli radijske povezave s svojimi izbranci. Tako bo Štangelj tisti, ki bo dajal ukaze, kako in kaj, kar si s svojimi izkušnjami tudi zasluži.
"Vsekakor me bodo tisti, ki bodo spremljali dirko, opazili. Moj način kolesarjenja je tak, da se držim v ospredju, kjer lažje nadzorujem položaj. Na zadnjih prvenstvih smo vedno dobro dirkali, toda rezultat je izostal. Tokrat računam, da ga bomo vendarle dosegli. Kot vedno so tudi letos cilji visoki, a morajo biti tudi realni. Deseterica je dosegljiva, najbrž kot še nikoli v zadnjih letih. Ker je proga lažja, nas pa več, so možnosti večje," je optimist veteran, ki je že pred prvenstvom podaljšal sodelovanje z Astano.
Martin HvastijaPrve informacije so napovedovale lahko progo, ki se bo končala s sprintom, kar bi bilo glede na kakovost domačih kolesarjev logično. A so prireditelji na progi vendarle opravili nekaj popravkov, dodali vzpon in zdaj je ta mnogo težja.
Borut Božič ne spada med tiste, za katerimi je najboljša sezona v karieri, a se lahko to mnenje tudi spremeni. Kolesar iz Idrije je, sodeč po zadnjih dosežkih, prav ob koncu sezone rešil zdravstvene težave in prišel v formo, ki ga je krasila lani: "Upam, da je prišel čas za rezultat, ki ga čakamo že nekaj časa. Sam sem prav na koncu sezone prišel na pravo raven, upam, da se bo to pokazalo tudi tu. Cilji so visoki, a kolesarstvo je šport, v katerem lahko nekaj dosežeš ali pa tudi ne."
Poleg kategorije elite – svojo predstavnico bo Slovenija imela tudi med ženskami, in sicer Polono Batagelj – bodo na svetovnem prvenstvu od slovenskih reprezentantov nastopili še mlajši člani, ki imajo prav tako velika pričakovanja. Blaž Jarc meri med najboljše v kronometru, v cestni dirki pa naj bi bil prvi adut Marko Kump, oba pa si želita predvsem izboljšati uvrstitvi z lanskega prvenstva v Mendrisiu, ko je bil Jarc osmi, Kump pa šesti. Hvastija je poleg Jarca in Kumpa v moštvo povabil še Jana Tratnika, Luko Mezgeca, Andija Bajca in Blaža Furdija.
