V nedeljo ponoči, dolgo zatem ko so osebje Dirke po Franciji in navijači že zapustili Elizejske poljane, se je kolesarska ekipa Jumbo-Visma v bližini Napoleonove grobnice zbrala na mirni večerji, kjer je proslavila uspehe letošnjega Toura.
Večerja je bila na sporedu le dan zatem, ko je v šokantnem razpletu na odločilni etapi njihov kapetan Primož Roglič izgubil rumeno majico proti svojemu rojaku Tadeju Pogačarju. Takšen zaključek je naravnost pretresel kolesarski svet, ki je do takrat "neranljivega" Rogliča že videl kot novega zmagovalca Toura. Toda usoda je hotela drugače.
Vse skupaj pa ni vplivalo na načrte simpatične nizozemske ekipe, ki je v Parizu v nedeljo zvečer priredila večerjo, na kateri so kljub končnemu porazu kolesarji ter preostali člani ekipe proslavili vse uspehe letošnje Dirke po Franciji.
"Čeprav smo na zadnji tekmovalni dan izgubili majico, je vseeno šlo za pravo proslavo," je za VeloNews spregovoril Američan, v katerem se preko prastarih staršev pretaka tudi slovenska kri, Sepp Kuss.
"Spomnili smo se vsega, kar smo vložili v dirko, ter vseh stvari, ki smo jih skupaj preživeli. Iskreno povedano, naše razpoloženje je bilo zelo dobro. Ja, dirko smo končali v dobrem razpoloženju."
Kuss je bil kljub temu, da je šlo za njegovo prvo Dirko po Franciji, ves čas odličen ter eden glavnih razlogov, da je bila Rogličeva ekipa tako dominantna. Slovenskemu kolesarskemu zvezdniku je na najtežjih vzponih dirke praktično ves čas stal ob strani, obenem pa je vse skupaj začinil z odličnim četrtim mestom na kraljevski etapi, ki se je končala z vzponom na Col de la Loze.
Kuss je skupaj s sotekmovalci Tomom Dumoulinom, Georgeom Bennettom, Tonyjem Martinom, Woutom Van Aertom ter Robertom Gesinkom praktično ves čas nadziral potek dirke, obenem pa tudi naravnost osmešil najbogatejšo ekipo dirke - Team Ineos Grenadiers (nekdanji Sky). Rumena majica se je zdela varno v rokah Primoža Rogliča in ekipe Jumbo-Visma, saj je šlo vse kot po maslu.
Nato pa je prišla usodna 20. etapa ter kronometer s ciljem na La Planche des Belles Filles. "Mislim, da smo bili takoj po koncu kronometra vsi v šoku. Seveda smo vedeli, da je takšen razplet ena izmed možnosti, ampak kaj takega preprosto ne pričakuješ. Do takrat nam je šlo vse po planu, vsi smo se počutili odlično. Uspelo nam je celo prihraniti nekaj energije na prejšnji etapi za ključni kronometer, tako da smo bili na koncu vsi šokirani in obupani."
Kako je torej ekipa Jumbo-Visma prešla iz začetnega šoka po 20. etapi do praznovanja v dobrem vzdušju sredi Pariza? Po besedah Kussa je bil za to najbolj zaslužen prav Primož Roglič, ki je osebno pomagal svojim sotekmovalcem, da so pregnali negativna čustva poraza.
"Primož nas je spravil iz brezna. Seveda je bil razočaran, toda še vedno je vse počel na pozitiven način. Pravil je: 'No, dali smo vse od sebe, hvala vam za vse, kar ste naredili, toda šport zna biti pač takšen'. Imel je resnično dober ter pozitiven pogled na situacijo, to je bilo to, kar nas je spravilo iz obupa do dobrega razpoloženja, v katerem smo pričakali konec dirke."
"Rekel je, da smo lahko veseli tega, kar nam je uspelo ter da ne smemo imeti nobenih obžalovanj. To nam je pomagalo, da smo v glavi uspeli preklopiti. Ko je vaš vodja tako pozitiven, vam to resnično veliko pomeni," je pojasnil kolesar ekipe, ki je dirko končala s tremi etapnimi zmagami ter kar enajstimi etapami preživetimi v rumenem.
"Kljub številnim vzponom in padcem, uspešno skriva svoja čustva, oziroma se niti pretirano ne navdušuje nad zmagami, ali obremenjuje s porazi. Toda ko smo prispeli v Pariz, sem prvič med samo dirko pri njem opazil pristna čustva. Pričaka te tisti znameniti cilj, vsi so navdušeni in začneš se zavedati resničnosti vsega. Videl sem lahko, koliko mu je pomenilo, da je uspel premagati tisti nesrečni padec na Kriteriju Dauphine ter na koncu celo več dni nositi rumeno majico. Resnično je bil čustven trenutek," je Primožev prihod na Elizejske poljane za konec opisal eden izmed najbolj zvestih pomočnikov, kar bi si jih Roglič lahko želel.
