Izjemna kulisa slovitega Hyde Parka in množica gledalcev na tribunah sta poskrbeli za sijajno tekmo, v kateri sta piko na i s fotofinišem po dobrih dveh urah postavili Švicarka Nicola Spirig in Švedinja Lisa Lorden. Švicarka je bila v zaključnem šprintu desetkilometrskega teka za mišjo dlako hitrejša od Švedinje, bron pa je osvojila Erin Densham.
Mateja Šimic je po zelo solidnem plavanju, katerega se je pred začetkom zaradi potencialnega prerivanja še najbolj ''bala'', na kolesu pridobila nekaj mest, nato pa v teku malce popustila in v cilj prišla kot 37., za zmagovalko pa je zaostala pet minut in 47 sekund. ''Na splošno sem zadovoljna z rezultatom. Plavanje je bilo res dobro, do 1.200 metrov fantastično. Nato sva se na zadnji boji z eno tekmovalko malo stepli. Prišla sem iz linije in izgubila kakšnih deset sekund, da sem prišla nazaj v ritem. S trenerjem sva sicer izbrala res
štartom si nismo mogli ogledati celotne proge, tako da nismo videle, kateri deli so mokri. Nas je kar malo presenetilo. In tiste ovinke smo potem z rezervo odpeljale.'' Kot vsi udeleženci iger
tudi Mateja poudarja izjemno vzdušje na tribunah: ''Definitivno je to nekaj posebnega. Množica gledalcev navija za vse. Na drugih tekmah se mi zdi, da navijajo bolj za svoje tekmovalke, tu pa res navijajo za vse in te ponesejo. Res fantastičen občutek.'' Na tribunah je bila tudi njena družina na čelu s sinom Luko. ''Navijali so zame. Danes me pridejo pogledati tudi v olimpijsko vas, tako da bomo preživeli nekaj časa skupaj.''
London 2012 je bil bolj Matejin osebni projekt, kot kaj drugega. ''Začela sem v italijanskem klubu, potem so me podprli pri svetovni triatlonski zvezi in pa seveda naši zvezi. Jasno, tudi starši. Brez staršev ne bi mogla niti razmišljati o tem projektu. Na koncu se je res fantastično poklopilo.'' Če ste mislili, da je triatlon poceni šport, ste se zelo zmotili. ''Samo zadnjih sedem tekem me je stalo 20 tisoč evrov. Naredila sem pa 23 tekem v 16 mesecih.''
Številnim slovenskim športnikom z zaposlitvami v vojski, policiji in še kje pomaga država. Pri Šimičevi trenutno ni tako. ''V vojski
a ja sem pozabil.čestitke za zelo dober rezultam,meni osebno tako kot vsaka medalja.le tako naprej,pa upam da z vec razumevanja do takšnih športov,ki niso medisko pokriti
a ja seveda triatlon ni smucanje,žalostno, tekmuje na olimpiskah,pa nobene podpore doma,sramje lahko našo drzavo.ko pa neki jokajo pa dobijo vse.