Trenutno so smučarski skakalci celo brez pogodbe, do nadaljnjega pa so se odločili, da v javnosti ne bodo predstavljali sponzorjev Smučarske zveze Slovenije (SZS), saj je to po njihovih besedah edina možnost. Na novinarski konferenci v Kranju so finančno neizpolnjevanje pogodbe predstavili Jernej Damjan, Robert Kranjec, Mitja Mežnar, Jurij Tepeš, Peter Prevc, Rok Zima, Primož Pikl in Dejan Judež.
Skakalci so bili presenečeni predvsem nad dejstvom, da so nekateri člani SZS dobili vsa obljubljena sredstva, da vodilni visoke plače prejemajo brez zamude, sami pa razen obljub niso dobili ničesar. Prav tako se čudijo dejstvu, da se z njimi ne išče pogovora, ampak poslušajo le nesprejemljive razlage za nastalo stanje.
Kot je povedal Robi Kranjec, so imeli zadnji sestanek o neizplačanih dohodkih z direktorjem SZS Matijo Vojskom konec aprila in maja so jim obljubili denar. Zgodilo se ni nič, SZS perečega problema ni niti obravnavala, čeprav je predsednik zbora za skoke Ljubo Jasnič zvezo seznanil z nastalim položajem. Neposredno pred novinarsko konferenco so nekateri vodilni sicer skušali prepričati skakalce, naj težav ne izpostavljajo v javnosti, a slovenski reprezentanti so, kot so povedali, siti praznih obljub. Tudi izgovora, da je za vse težave krivo ministrstvo za šolstvo in šport, ki je v predolimpijskem letu zaradi spremenjenega načina financiranja spravilo v težave številne panožne športne zveze.
Še več, slovenski skakalci so zgroženi nad nekaterimi dejstvi znotraj SZS. Tudi proračun zvez, ki je težak kar devet milijonov evrov, je po njihovem mnenju dovolj velik za izpolnitev skromnih obveznosti, nagrada za ekipno medaljo denimo znaša 4000 evrov bruto za vso četverico. Na drugi strani se čudijo, da so posamezniki v zvezi vendarle dobili vsa zahtevana sredstva, nagrade in se jim je uspelo dogovoriti za naprej. Pri tem so izpostavili predvsem Tino Maze, ki ji, kot pravijo, privoščijo prav vsak evro, a ne razumejo, zakaj je odnos vodilnih do medalj s svetovnega prvenstva tako različen in zakaj so se sami znašli v tako težkem položaju.
Kot so zapisali v skupni izjavi za javnost, ne morejo sprejeti dejstva, da zveza na eni strani za medalje s svetovnih prvenstev alpskim smučarjem obljublja po 100.000 evrov nagrade, skakalni ekipi pa ne more plačati niti 4000 obljubljenih evrov za medaljo, oziroma 600 do 700 evrov iz pogodbe na mesec ter skromnih premij. Prav tako ne sprejemajo dejstva, da si nekateri vodilni na zvezi redno izplačujejo bajne dohodke, akterji, ki ustvarjajo šport, pa ne dobijo niti minimalnih zneskov iz pogodb (eden od skakalcev ima denimo letno bruto pogodbo v višini 2500 evrov, op. p.). Obregnili so se tudi ob predsednika SZS Tomaža Lovšeta, ki se je v pogovorih pokazal za popolnega nepoznavalca skokov, saj je slovenske orle spraševal, zakaj ne trenirajo v Planici.
Težave so še širše in skakalce boli dejstvo, da so sredstva na zvezi bila, zdaj pa jih ni več. Pri novem vodstvu v primerjavi s starim pa obžalujejo, da ni več posluha za športnika. Imajo tudi težave s slabo opremo, ki vse bolj odloča na tekmah in jo je za nameček premalo, s treningi so začeli šele prvega junija, tekmeci že aprila, in vsaj v začetku sezone zaradi tega ne morejo računati na uspehe. A kot pravijo, so jih težave še močneje povezale in na treningih je vzdušje enkratno.
