Sekretar Judo zveze Slovenije Aljaž Sedej je leta 2009 v Tbilisiju osvojil bronasto odličje in prekinil 40-letni slovenski post po kolajni Stanka Topolčnika. Tekme se spomni natančno, v razmišljanju o razvoju slovenskega moškega juda pa odkrito pove, da bodo mladi potrebovali težje treninge.
"Končno spet kolajna za slovenski moški judo," je pred zdaj že skoraj dvema desetletjema dejal Sedej. Na vprašanje, če si tisto tekmo še kdaj pogleda, pa je na prizorišču letošnjega EP dejal: "Raje si ogledam tiste z mladinskega prvenstva 2007, ko sem zmagal. Seveda pa Tbilisi ostaja moje mesto, vedno imam prav posebne občutke, ko me pot zanese sem, pa čeprav se mesto tako hitro razvija, da je danes popolnoma drugačno kot pred 17 leti."
A tudi Tbilisija 2009 se natančno spominja. V polfinalu ga je ustavil Italijan Antonio Cianu, v boju za kolajno pa je premagal nemškega olimpijskega prvaka Oleja Bischofa.
Aljaž Sedej (v modrem).
Sledila je vrsta slovenskih uspehov. Rok Drakšič je posegel po šestih kolajnah, evropski prvak je bil Adrian Gomboc, Mihael Žgank je osvojil tudi kolajno na svetovnem prvenstvu. "Mislim, da je bila moja kolajna takrat pomembna tudi po psihološki plati, saj smo se začeli zavedati, da so kolajne dosegljive," meni Sedej.
Trenutna slika v slovenskem moškem judu je manj obetavna, nekaj je obetavnih tekmovalcev. "Za oceno se moram iz sekretarske vloge postaviti nekako v trenersko. Imamo številne zelo nadarjene tekmovalce. Ti bi potrebovali čim več treningov v državah z močnim judom. Sam se spominjam priprav z Drakšičem v Minsku, kjer si imel vsakič, ko si nasprotnika prijel za kimono, trdo delo in težko nalogo."
A se je Sedej hitro vrnil v vlogo sekretarja. "To je seveda povezano s stroški. Tudi reprezentančnih trenerjev za takšno usmeritev imamo premalo. Ena od težav je tudi, da klubi, ki imajo dobre trenerje, med seboj premalo sodelujejo. Resno delamo na tem, da bi to spremenili in iščemo finance, da bi na začetku za dobre treninge poskrbeli vsaj za tiste reprezentante, ki se z 21 leti pridružijo izbrani vrsti."
Več skrbi ima Sedej z naslednjimi generacijami. "Mislim, da te fante preveč ujčkamo. Izjemno slabi so tudi rezultati merjenja gibljivosti, vztrajnosti ... Ne vem, kaj je razlog, morda telefoni, morda koronavirus, a od takrat je minilo že precej časa. Otrok imamo izjemno veliko in morali bomo najti način, da jih motiviramo za trdo delo."
