Slovenija česa takšnega še ni videla: "Ta fant presega vse zgodovinske stvari"

Nejc Petrič (24) se je z naslovom mladinskega svetovnega prvaka po verziji WBC, ki ga je prepričljivo osvojil v domačem ringu na dogodku Golden Glove Fight Night 4, zapisal v zgodovino slovenskega boksa.

Neporaženi 24-letnik se po samo osmih profesionalnih dvobojih uvršča med najperspektivnejše mlade borce na svetu, s prebojem med najboljših 40 boksarjev na WBC-jevi lestvici, kamor se je zavihtel po nedavnem kariernem uspehu, pa si je na široko odprl vrata tudi v člansko konkurenco.

V intervjuju z novopečenim prvakom in arhitetkom njegovih uspehov, trenerjem Andražem Ciuho, smo pokukali v zakulisje tega izjemnega dosežka, izluščili ključne procese za izgradnjo boksarskega šampiona ter se pobliže spoznali s finančno realnostjo tega športa na sončni stran Alp.

Jure Gasparič

Pred kratkim se spisali zgodovino slovenskega boksa z osvojitvijo naslova mladinskega svetovnega prvaka v polvelterski kategoriji po verziji WBC. Kaj vam to pomeni?

Nejc Petrič: "Naslov svetovnega prvaka mi pomeni velik uspeh in potrditev, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Predvsem pa je to pomembno tudi za naprej, saj se mi s tem odpira več možnost za osvojitev svetovnega prvaka v članski konkurenci."

Andraž Ciuha: "Zaradi tega se bo uvrstila med najboljših 40 boksarjev na svetovni WBC-jevi lestvici, kar je velika reč. Z vzpenjanjem po lestvici se mu bodo kasneje ponudile priložnosti za osvajanje drugov pasov. To, da si prisoten na najmočnejši WBC-jevi lestvici, je velik uspeh. Slovenec v top 40 na WBC-jevi lestvici, in to na začetku kariere po samo osmih borbah … več kot odlično!"

Kako ste se počutili ob razglasitvi zmagovalca? Ste se takoj zavedali uspeha ali ste morali morda prespati?

NP: "Takoj sem imel tisti občutek, da mi je zdaj res uspelo. Pritekla je tudi kakšna solzica, bilo je čustveno, ampak v dobrem smislu. Zelo sem se razveselil uspeha, pa tudi tega, da je Andraž sploh pripeljal WBC v Slovenijo. Hitro sem se zavedel uspeha, bil sem tudi dovolj zbran, da sem se zahvalil navijačem za podporo, brez njih takšnega dogodka ne bi mogli organizirati in vse skupaj mi je zares veliko pomenilo."

Jure Gasparič

Po zmagi ste bili zelo čustveni, omenili ste tudi solze, je to za vas prej izjema kot pravilo?

NP: "Solze so bile bolj posledica tega, da je bila to posebna priložnost. Trdo garam za svoje uspehe, ki mi tudi veliko pomenijo. Sem tudi zelo tekmovalen tip človeka. Ko ti uspe nekaj takšnega, je to res posebno, pa ne zato, ker ne bi bil verjel, da sem tega zmožen, ampak ko ti enkrat uspe, je ves trud resnično poplačan."

Fizično niste bili povsem 100-odstotni, saj ste v dvoboj vstopili z lažje poškodovano desno roko, vendar tega niste obešali na veliki zvon. Zakaj?

AC: "Tega nismo želeli izpostavljati. Zakaj bi že vnaprej iskali izgovore, če pa smo verjeli vanj? Vem, česa je zmožen, vedel sem tudi, da se je sposoben boriti z eno roko. Nesmiselno bi bilo to izpostavljati. Nasprotnik je bilo res čvrst in vzdržljiv, Nejc pa se je na koncu dokazal, tudi če ni bil 100-odsoten. Če smo iskreni, so bile to ene slabših priprav, kar zadeva poškodbe, težav ni imel samo z desno, ampak tudi z levo roko. Problemi so bili, toda Nejc je borec. Zdravje športnikov je vedno na prvem mestu, vendar ni bilo tako hudo, da se ne bi mogel boriti."

Vaš nasprotnik, Kolumbijec Camil Enamorado, je nekajkrat nevarno zapretil, tudi sicer vas je, kot ste dejali, presenetila njegova vzdržljivost. Ko so gledalci to začutili, se je vzdušje razživelo. Kako je to vplivalo na vas?

NP: "Njihova podpora mi je pomagala, moraš pa v napetih trenutkih ostati miren in ne smeš dopustiti, da te vzdušje preveč ponese. Če bi se preveč sprostil, morda ne bi sledil svojemu tempu.Tudi ob njegovem pritisku sem ostal zbran in ohranil mirno glavo. Imel je kar nekaj dobrih kombinacij, če bi jaz v tistem trenutku ravnal brezglavo, se morda ne bi tako dobro izteklo. Vedel sem, da moram prevedriti ta vihar. Tudi Andraž me je opozoril, naj ostanem miren, saj sem ga imel. Moral sem ga le počasi razstaviti. Ko sem ga zadel z nekaj močnimi udarci, so se mu zatresle noge, a mi je Andraž med premorom dejal, da imamo dovolj časa in da naj ne hitim."

AC: "Dobro je delati tudi na finiših, a po drugi strani je še bolje, da je šel do konca. Boril sem je osem rund s težkim tekmecem, kar je tudi psihološki izziv. Veliko se je naučil iz tega, kot na primer, da mora prilagajati svoj tempo. Na trenutke se je dvignil in nato spet spustil. To so dragocene izkušnje in v sebi zdaj ve, da je zmožen iti do konca, kar mu bo še zlasti prav prišlo v kasnejših borbah. Na finiših bomo še delali, ker je to tudi pomembno za njegov stil, vendar sem vesel, da je oddelal osem rund, ker je to dobra naložba za naprej."

Jure Gasparič

Lahko mirne vesti rečemo, da je Nejc Petrič v tem trenutku daleč najboljši slovenski boksar?

AC: "Ne samo slovenski, ker gre za svetovni naslov! Nejc je najboljši boksar v konkurenci do 24 let na svetu po verziji WBC, ki je ena od štirih glavnih organizacij. Večina borcev si želi ta zeleni pas. Po moji oceni je WBC najboljša, kar pa ne pomeni, da se ne bomo borili tudi pod okriljem drugih organizacij. WBC ima blišč, zgodovino. Ne smemo pozabiti, da je prvi Slovenec, ki je osvojil medaljo na EP v olimpijskem boksu, tako da moramo gledati malo širše, ker si Nejc to tudi zasluži. Zavedati se je treba, da ta fant presega vse zgodovinske stvari, Slovenija še ni imela WBC prvaka, nismo imeli evropskega podprvaka v olimpijskem boksu, on se je zapisal v zgodovino."

Kaj vas je morda najbolj pritegnilo pri boksu?

NP: "Boks sem izbral po naključju. Želel sem uspeti v profesionalnem športu, biti plačan od športa, živeti od športa. To je bil moj cilj in s tem namenom sem začel trenirati. Začel sem nekje pri 15, 16 letih in nekako lovil zadnji vlak. Nekateri začnejo trenirati že pri desetih, zato sem še bolj trdo treniral, ker sem bil odločen, da jih ujamem. To mi je tudi uspevalo. Morda so se nekateri tudi polenili, jaz pa sem garal na vso moč in razlika se je počasi zmanjševala. S trdim delom se da marsikaj doseči."

AC: "Če veš, zakaj garaš, boš garal, in obstaja starostna meja, kdaj se začnemo zavedati, zakaj nekaj delamo. V mnogih športih je težava, ker mlade trenirajo kot odrasle, otroci pa tega še ne more razumeti in se prenasičijo. Po mojih izkušnjah se to razumevanje razvije šele po 14. letu starosti, takrat otroci spoznajo, da to počnejo zase. Večkrat so mi govorili, da je Nejc začel prepozno, vendar to ne drži, ujel je pravi čas, ker je vedel, zakaj to dela. Rekel bom tudi, da Nejc ni najbolj nadarjen boksar, kar sem jih imel, a je prišel tako daleč, ker ima voljo. Talentiran je, ni pa največji talent, a jih je vse prehitel. Ne glede na to, kako talentiran je športnik, se mora razvijati po stopnjah."

Ker se podatki razlikujejo od vira do vira, kakšen vaš profesionalni W-L izid?

NP: "8-0."

AC: "Amaterski dvoboji se štejejo v ločeno statistiko, Nejc pa je trenutno še neporaženi profesionalni boksar. V olimpijskem boksu ni neporažen, kot tudi ne večina največjih borcev, a pomembno je tisto, kar osvojiš, in on je osvojil. Postal je podprvak Evrope, čeprav bi moral v moji očeh in tudi očeh marsikoga drugega osvojiti zlato medaljo. Z olimpijskim boksom smo zaključili, zdaj smo povsem osredotočeni na profesionalno kariero. V enem letu je dobil osem dvobojev in postal WBC prvak."

Pravcati meteorski vzpon ...

AC: "Osem zmag v 12 mesecih. Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Romunija, Albanija, povsod je zmagoval. To ni majhen uspeh. Pokažite mi enega športnika, ki bi v enem letu dosegel toliko v petih državah in za povrhu v Slovenijo prinesel še naslov svetovnega prvaka WBC?"

Jure Gasparič

Šport prinaša visoke zaslužke, a ti so običajno rezervirani za zgornji odstotek tekmovalcev, medtem ko je za ostale to bitka za preživetje. Kako je z boksom? 

NP: "Podobno kot v drugih športih so tudi v boksu v zgornjem procentu prisotni veliki zaslužki, padajo tudi nekateri rekord, ampak seveda to velja le za tiste pri vrhu."

AC: "Kot je rekel Nejc, pri vrhu so zaslužki visoki, se pa večina ljudi ne zaveda, da ima večina profesionalnih boksarjev službo. Dokler nisi del zgornjih dveh odstotkov, se temu ne moreš izogniti. Marsikdo misli, da bo z naslovom WBC zaslužil ogromno denarja, toda organizacije na plačujejo boksarjev, temveč jih plačuje promotor. Tudi WBC zahteva denar od promotorja, v tem primeru sem bil to jaz."

Kako bi sicer opisali svoj boksarski stil? 

NP: "Bolj agresiven, poskušam vršiti pritisk, vsiliti svoj stil in nasprotniku ne pustiti do sape. Potem visok tempo udarcev, da na vsak nasprotnikov udarec odgovoriš s tremi. Poskušam voditi igro. Delno je tako zaradi moje postave, sem nižji, a močan, igrati moram svojo igro in vršiti pritisk. Imam zelo dobro kondicijo, na kar sem ponosen, veliko tudi delam na tem. Trenirati moram disciplinirano, ker moj stil bazira na fizični moči, zato si ne smem privoščiti slabih priprav. Bolj tehnični borci lahko to nekoliko kompenzirajo. V vsakem primeru pa moraš biti kompleten borec, tudi Andraž me je naučil, da je potrebna kombinacija tehnike, taktike, fizične priprave in mentalitete. Potrebne so vse štiri prvine, sicer je težko."

AC: "Dodal bi samo, da ni samo agresiven borec, ampak zna tudi poboksati. Ko se je boril proti starejšemu in zelo agresivnemu borcu iz Armenije, se je znal prilagoditi in spremeniti svojo strategijo. Ko trener bi dejal, da ima več kot samo en stil, zna upošteavti taktiko in se prilagajati iz borbe v borbe. Obvlada več taktičnih elementov, nima samo desne roke, ampak zna uporabiti tudi levo, pa ne samo levi direkt, tudi kroše, aperkat … Moja naloga je , da ga usmerjam skozi vse stopnje, ker v boksu so stopnje ključne. Na tem bomo gradili in če bo osvajal vse stopnje, bo nekoč postal svetovni prvak v članski kategoriji."

Ali so vam ljubši dolgi, fizično zahtevni dvoboji, ali raje na hitro 'pokončate' tekmeca?

NP: "Najbolje je, če je dvoboja hitro konec, tudi škoda je potem toliko manjša, ker po dolgih borbah si lahko včasih precej potolčen, tudi če zmagaš, morda celo bolj od nasprotnika, tako da če lahko izbiram, mi je ljubša kratka borba."

Kako izgleda vaš tipičen dan pred večernim dvobojem?

NP: "Predvsem skrbim za to, da zaužijem zadostno količino vode in hrane. Poskušam ostati čim bolj sproščen in ne preveč razmišljati o borbi. Z mislimi ne želi biti prehitro v dvorani, ampak se poskušam odklopiti, pogledati film, serijo. Pazim, da nisem preveč zasičen in da se psihično ne izčrpavam. Kar sem naredil, sem naredil, takrat se ne da več veliko spremeniti. Pridejo tudi trenutki, ko srce poskoči, a takrat misli preusmerim drugam, grem na sprehod ali pa sledim programu treninga, ki mi ga je pripravil Andraž."

AC: "Morda se premalo govori o tem, a pri borcih so negativne misli lahko velik problem. Te so prisotne pred dvobojem, med dvobojem in po dvoboju. Vse je v psihi. To je treba znati kontrolirati in jih preusmeriti v nekaj pozitivnega. Negativne misli so kot strah, ki mora biti prisoten, a ga je treba znati izkoristiti."

Kako pomembna je v boksu psihična priprava?

AC: "Boks je 90-odstotno mentalen, Nejc pa je dokazal, da je mentalno zelo močan. Problem nastane, ko ima borec preveč časa za premlevanje, takrat te hitro prevzamejo negativne misli. Če v dvoboj vstopiš z negativnimi mislimi, ima to velik učinek na tvojo psiho. Treba je ostati pozitiven, kar pa ne pomeni, da negativne misli niso prisotne."

Boks je kljub vsem varnostnim vzvodom še vedno kontaktni šport z možnostjo dolgoročnih poškodb ali negativnih posledic za zdravje. Kako se temu izogniti?

NP: "Z dobro obrambo. Seveda imam tudi sam določene strahove, ampak jih poskušam odmisliti, ker tukaj odločajo malenkosti. Če bo dirkač motoGP-ja razmišljal o padcu, bo za odtenek prej zaviral in dirka bo zanj izgubljena. Ne želim preveč razmišljati o teh rečem. Pomembno je tudi, da sparinigi niso pretežki, ker potem vsak naslednji udarec bolj občutiš. Preventiva so tudi prehranski dodatki, sicer pa prehrana, hidracija, zadostna količina spanca. Spanje je najpomembnejše za regeneracijo telesa in možganov."

Kakšno je trenutno stanje boksa v Sloveniji? Kaj bi se dalo izboljšati, spremeniti?

NP: "S takšnimi borci, kot sem jaz, boks postaja bolj opažen med mladimi, s tem pa se poveča zanimanje, če mladi vidijo, da so dogajajo premiki, da je stvar medijsko odmevna. Ker če se bodo s tem srečevali, se bodo potem lažje odločili za trening ali razvili interes do boksa. Mi smo prepoznavni, tako da potrebujemo še več takšnih dogodkov, da bomo pridobili še več zanimanja. Tako kot v kolesarstvu, kjer smo imeli najprej Primoža Rogliča, nato Tadeja Pogačarja. Slovenci veliko damo na zmage, tudi starši si potem rečejo 'morda bo tudi naš tako dober' in otroke vpišejo na trening."

AC: "Ko pa se začnejo porazi, je pa to tudi problem Slovencev. Takoj pride do upada."

Jure Gasparič

Kako pa je z infrastrukturo, vlaganjem v razvoj panoge, finančno pomočjo, vlogo države, občine?

AC: "V profesionalnem boksu sem jaz prvi začel z organizacijo profesionalnih eventov. Pred desetimi leti je na takšnem nivoju delal Dejan Zavec, ampak takrat nismo imeli toliko borcev. Omenil bi medijsko problematiko, ker ni prave izpostavljenosti. Samo na ta način bomo pridobil navijače, ker trenutni krog ni dovolj širok. Tudi s pokrovitelji je težava, saj sem bil sam glavni pokrovitelj teh dogodkov, še vedno ogromno podjetij ne želi podpirati boksa, ker ga smatrajo za nekaj agresivnega, kar je daleč od resnice. Za boks sta potrebni pamet in disciplina. Poročanje o dogodkih, kako je nek boksar, ki to sploh ni bil, nekoga ubil v ringu, nam niso v pomoč. Organizacija dogodkov predstavlja velik strošek, zato bi potrebovali več sponzorjev. Ker boksarje je treba plačati. Nisem imel podpore države ali občine, vseeno pa smo ogromno naredili za promocijo, posneli smo tudi film z naslovom Runda 0, ki je bil predvajan v Odiseji, predstavli našo zgodbo in borce, ki so nastopili na dogodku. Z izjemo nekaj osebnih pokroviteljev nisem imel druge podpore, tako da brez mojega vložka organizacija ne bi bila mogoča. A to je platforma za slovenski boks, ne samo za moja dva varovanca. V tujini imajo v tem pogledu več podpore, tudi sponzorstvo in marketing sta bolj dostopna, televizije so pripravljene plačati za najbolj gledljive borbe. Boks v Sloveniji ni tako gledan, zato imamo na tem področju velike izzive, ki jih poskušamo premagovati. A potreben je čas. Fante želim narediti v zvezde, ne zavoljo zvezdništva, ampak da bodo tudi kaj zaslužili."

Katera je najbolj napačna predstava, ki jo imajo ljudje o boksu?

NC: "Pogosto se starši bojijo, da se bo njihov otrok zaradi boksa več pretepal in postal še bolj agresiven, ampak je učinek ravno nasproten. Če imaš pravega trenerja, se to zagotovo ne bo zgodilo. Tudi sam se kot najstnik veliko pretepal in večkrat zašel v težave, ko pa sem enkrat začel z boksom, sem se temu odrekel. Če sem se znašel v situaciji, sem se raje umaknil. Pretepanje na ulici ne sovpada z mentaliteto profesionalnega športnika. Boks zahteva disciplino in veliko odrekanja, to nima nobene povezave s pretepaštvom. Mladim je treba pojasniti, da se to ne sme dogajati izven ringa. Prej bi rekel, da boks spravi ljudi stran od ulice."

AC: "Nikoli ne smemo posploševati, seveda so tudi v boksu takšni primeri, a vse je odvisno od značaja. Z boksom se mladi učijo discipline in obvladovanja čustev."

Kako pa dojemate fenomen Jaka Paula, ekshibicije Floyda Mayweatherja, Mika Tysona in podobnih ter prehajanje borcev iz drugih borilnih športov v boksarski ring?

AC: "Vsaka reklama je dobra, ker se govori o boksu. Zavedati se moramo, da je Jake Paul profesionalni boksar. Prišel je z YouTuba, od koder je prinesel tudi svoje občinstvo, del katerega se morda ne bi nikoli zanimal za boks. Svojo kariero je gradil zelo pametno. Osebno podpiram boks in če je na ta način možno zaslužiti ogromno denarja, zakaj pa ne? Konec koncev je to še vedno profesionalni šport, ne pa nekakšen 'freak-show.' Jake Paul ima profesionalno licenco in se bori z drugimi profesionalci, pri čemer niti ni pomembno, ali so prišli iz sveta MMA ali od drugod. Ali je Jake Paul na ravni svetovnih prvakov? Ni, a še vedno je profesionalni borec. Privablja ljudi, zato vsekakor nisem proti, ne morem pa ga uvrščati v isto kategorijo kot prvake."

Ekshibicije preživetih legend tega športa kot po pravilu spremljajo teorije zarote, da so dvoboji lažirani. Ali to drži?

AC: "Prirejanje dvobojev je zakonsko prepovedno. Ne trdim, da se to ne dogaja, toda za nameščanje so zagrožene zaporne kazni. Če omenimo Mika Tysona, on je star 60 let. Ljudje tega ne razumejo. Lahko si bil najboljši na svetu, a boks je šport mladih. Nekateri ostanejo mladi dlje kot drugi, a nihče ni mlad pri 60 letih. Ne glede na to, česa si bil sposoben, je upad teh zmožnosti znanstveno dokazan. In potem pravijo ljudje, da bi Tyson lahko udaril, pa ni. Ne bi rekel. Z leti izgubiš občutek za tajming. Tyson je predvidel, da ga ne bo mogel zadeti, zato ni niti poskusil, ker bi šel udarec v prazno. Pa tudi posnetki z dvoboja so bili samo nekajsekundni izsek, kjer je Tyson eksplodiral, niso pa pokazali, kako se je ugasnil."

Zgodovina boksa je polna legendarnih spopadov, kot sta denimo Rumble in the Jungle in Thrilla in Manila, vas kateri od slovitih obračunov še posebej navdihuje?

NP: "Morda trilogija dvobojev med Arturom Gattijem in Mickyjem Wardom. Čeprav nista bila na najvišjem nivoju, sta bila oba zelo srčna in zelo izenačena. To so borbe, ob katerih se vsi čudimo, kako sta prenesla vse te  udarce. Pokazala sta veliko srce, po koncu pa med njima ni bilo nobenih zamer, nobenega nasilja, jeze ali česa podobnega, samo in zgolj spoštovanje."

Jure Gasparič

'Trash-talk' je nepogrešljiv del borilnih šporov, a se na koncu venomer izkaže, da se borci med seboj spoštujejo. Kakšen je vaš pogled na to?

NP: "Vse je odvisno od značaja. Če si provokativen karakter, potem ti to odgovarja, veliko govoriš, nekateri pa se tega ne poslužujejo, kot na primer Manny Pacquiao, ki nikoli ni uporabljal 'trash-talka', ampak se je vedno samo smejal, ker je zaupal vese in vedel, da bo govoril v ringu. S tem je pokazal tudi samozavest, saj nikoli ni dopustil, da bi mu nasprotnik prišel do živega. V sebi je bil trdno prepričan v svoje zmožnosti. Osebno nisem nek 'trash-talker', se pa znam postaviti zase."

AC: "Nekateri so mojstri 'trash-talka', ampak kot borec moreš biti prepričan vase in ne smeš dopustiti, da ti besede pridejo do živega. Nekateri nasprotniki te poskušajo na vse načine narediti bolj čustvenega. Če omenim mojega drugega vzornika, Oscarja de la Hoyo, ki mu je Floyd Mayweather tako stopil v glavo, da ni uporabljal sprednjega direkta, ki je bil njegovo največje orožje. Seveda pa je pomembno tudi za publiko, da se ustvari nekaj zanimivega, da boksar pokaže karizmo, a po  drugi strani nekateri privabijo tudi s svojo ponižnostjo. Pri Slovencih je 'trash-talk' prej minus kot plus, ker imamo takšen značaj."

Kariera je v strmem vzponu, vse se odvija po planu, kakšen je vaš naslednji korak?

AC: "Cilje imamo zastavljene, želeli bi nadaljevati sodelovanje z WBC-jem in tlakovati pot do naslednjih pasov. Pred enim letom smo naredili petletni plan, ki ga poskušamo po stopnjah uresničevati. Glavni cilj je, da dobimo priložnost za naslov članskega svetovnega prvaka in ga tudi osvojiti. Tega pasu, ki smo ga osvojili, ne bomo branil, ker je dopolnil 24 let. Naš cilj je bil, da ga osvojimo, to je naslov, ki ga bo imel za vedno."

ziga.jerman@styria-media.si