Že vrsto let najboljša slovenska atletinja Tina Šutej je osvojila bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu, ki ga gosti Tokio. V finalu skoka ob palici je bila uspešna na začetnih višinah, v tretjem poizkusu pa je preskočila tudi 4,80 metra, to pa je zadoščalo za osmo slovensko odličje na dosedanjih dvajsetih svetovnih prvenstvih.
Po dveh zaporednih četrtih mestih je Šutejeva tokrat svojo uvrstitev izboljšala za eno mesto, pri tem je prišla tudi do svojega najboljšega rezultatskega dosežka na prostem v sezoni. Obenem je za svojim absolutnim slovenskim rekordom 4,82 m, ki ga je dosegla 2. februarja letos v dvorani v Ostravi na Češkem, zaostala le za 2 centimetra.
Zmagovalka diamantne lige Katie Moon je tretjič v nizu osvojila zlato s 4,90 m. Olimpijska podprvakinja iz ZDA si je olimpijsko zlato priborila leta 2021 v Tokiu, kjer je po SP po Eugenu 2022 in Budimpešti 2023 zdaj še tretjič slavila v nizu na SP. S 4,85 je bila druga Američanka Sandi Morris, dvakratna dvoranska svetovna prvakinja, ki je bila trikrat srebrna na SP na prostem in enkrat tudi na olimpijskih igrah.
Četrta je bila s 4,75 m Čehinja Amalie Švabikova, bronasta pred dvema letoma na dvoranskem EP in peta lani na olimpijskih igrah je edina ogrožala bron slovenske rekorderke. S 4,65 je bila peta Švicarka Angelica Moser, evropska prvakinja na prostem in v dvorani.
Šutej svoj že 18. finale velikih tekmovanj začela kot četrta po vrsti. Pred njo so nastopile tri favoritinje. Morris, Moser in Moon. Vse štiri so bile prvič uspešne na začetni višini 4,45 m, kar je uspelo še četverici. Na 4,65 m je po uspešnih naslednjih poskusih nadaljevalo 13 tekmovalk, izpadla je le ena.
Tudi drugo višini je prva četverica favoritinj preskočila prvič. Sledila jim je le še Švabikova, ki je zaokrožila peterico, ki je bila edina brez poprave na prvem mestu. Toda na 4,75 m je bilo še vedno devet tekmovalk. Morris in Moon sta bili prvič prek lestvice tudi na tretj višini finala, Moser pa ne, preden je nastopila Šutej, ki je lestvico prvič podrla, tako kot tudi vse ostale tekmovalke za njo.
Šutej je bila tudi drugič neuspešna, tako kot tudi ostale, tretje so bil tako Šutej s Švabikovo in Moser. Slednja je tudi tretjič podrla, slovenska rekorderka pa ne in si je po suverenem skoku zaploskala in nato vesela zapustila doskočno blazino. Nato je bile prek letvice še Švabikova in bila tedaj tretja s Šutej.
Na 4,80 m je tako o odličjih odločala četverica, Moon je bila že prvič prek letvice, ostale tri pa ne. Rojakinji je v drugem skoku sledila Morris in bila tedaj druga, na tretje mesto je z uspešnim drugim skokom prišla Šutej ter tam ostala., ko je bila neuspešna Švabikova. Slednje zadnji skok pustila za višino 4,85 m, Morris je bila na njej prva uspešna in je prevzela vodstvo.
Moon je letvico namreč podrla, Šutej pa le pritekla do korita in ni niti poskušala izvesti skoka. Švabikova je nato letvico podrla in Šutej je bila že na zmagovalnem odru, Moon je dva skoka pustila za naslednjo višino, Šutej pa je skoraj povsem ponovila prejšnji neuspešni poskus in končala tekmovanje.
Šest let je Šutejeva v ožjem svetovnem vrhu. Na svetovnem prvenstvu leta 2019 v Dohi se je začel njen neprekinjen niz uvrstitev v finale velikih tekmovanj.
Zadnje slovensko odličje na SP na prostem je sicer osvojil Kristjan Čeh 21. avgusta 2023 v Budimpešti, ko je v finalu meta diska s 70,02 metra, daljavo je dosegel v zadnji seriji, osvojil srebrno medaljo. Naslov prvaka, ki ga je osvojil leto dni prej v Eugenu v ZDA, mu je v zadnjem metu tekme odvzel Šved Daniel Stahl z 71,46 m in rekordom prvenstev. Čeh bo konec tedna nastopil tudi v Tokiu, finale bo v nedeljo.
Poleg Čeha je bil doslej med Slovenci na SP zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009. Kozmus je bil še srebrn v Osaki na Japonskem leta 2007 in bronast v Daeguju v Južni Koreji leta 2011. Prvo slovensko odličje je s tretjim mestom Gregor Cankar osvojil v skoku v daljino v španski Sevilli leta 1999, bronasta je bila še Marija Šestak v troskoku v japonski Osaki leta 2007.
