Na Olimpijskem komiteju Slovenije so načrtno izbrali lokacijo v parku La Villette v neposredni bližini olimpijske vasi in tudi stadiona Stade de France ter mestne obvoznice. Prav v tem parku bo tudi uradna navijaška cona in dnevno naj bi jo obiskalo do 100.000 ljudi.
Da gre za pomembno lokacijo, potrjuje dejstvo, da so si isti park izbrali gostitelji Francozi, pa tudi Kanadčani, Brazilci, Srbi, Čehi, Nizozemci in Senegalci. Vse to omogoča široko promocijo, zaradi bližine do Francoske hiše pa bo nedvomno lažje za obisk pregovoriti katerega od pomembnih gostov, ki se bo zadržal tam, meni Matic Švab z Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
"Gre za objekt, ki deluje kot restavracija. To ni nepomembno, saj ima objekt vsa dovoljenja za gostinsko dejavnost, le preoblikovati ga je treba za naše namene. Enako pomembno je, da bo tukaj navijaška cona in takoimenovani 'public viewing' ter s tem veliko obiskovalcev, pa tudi neposredna bližina drugih hiš," pomen izbora še izpostavlja Švab.
Na OKS poudarjajo, da gre še enkrat več za izjemno priložnost za promocijo v državi, ki je pomemben gospodarski in politični partner Slovenije. Na olimpijskih igrah v Parizu se bo v 17 dneh na 40 lokacijah predstavilo 10.500 športnikov iz več kot 200 držav, ki se bodo borili za 329 kompletov kolajn.
V živo si bo tekmovanja ogledalo 10 milijonov ljudi, pred malimi zasloni se bo po ocenah mednarodnega olimpijskega komiteja zbralo štiri milijarde ljudi, z dogodka bo poročalo 6000 novinarjev oz. medijskih delavcev, zato je priložnost za projekt izjemna.
Dvoma o potrebi slovenske hiše ni. Zaslužijo si jo slovenski športniki, ki bodo gostovali v Parizu, pa tudi vsi tisti, ki jih bodo prišli bodriti. Za Olimpijski komite Slovenije pa bo odlična priložnost, da ob zdajšnjih uspehih predstavi tudi prvi slovenski zlati olimpijski kolajni v zgodovini sploh, ki ju je leta 1924 prav v Parizu osvojil telovadec Leon Štukelj, takrat najboljši na svetu v mnogoboju in na drogu.
Zaradi bližine Pariza bo hiša izjemnega pomena tudi z gospodarstvo in turizem, pa tudi znanost in kulturo, ki so se evropski javnost nazadnje temeljito predstavili na igrah 2012 v Londonu. Kasneje je Slovensko hišo gostil le še Pyeongchang 2018. V Sočiju 2014 in v Riu 2016 hiše ni bilo, igre v Tokiu 2020 in Pekingu 2022 pa je zaznamovala pandemija novega koronavirusa ter posledično prepoved družabnih dogodkov.
Natančne vsebine hiše slovenski prireditelji še oblikujejo, vnaprej pa je jasno, da bo hiša stičišče slovenskih športnikov z navijači in športnih delavcev s tujimi. Načrtovana je obsežna predstavitev Slovenije in turizma, znanstveni forum, kulturne delavnice in nastopi, skupni projekti z drugimi hišami v Parizu, možna so tudi državniška srečanja, poslovna srečanja ...
Ker ima hiša najeto tudi zunanje prizorišče, bo to dodaten izziv za promocijo države, saj bo prostor ponudil priložnost za koncerte in druge kulturno-umetniške uprizoritve, kulinarična doživetja in druge aktivnosti. Prav zunanji prostor pa bo hišo približal tudi uradnemu sloganu iger - Games Wide Open (Na široko odprte igre).
"Okvirno so vsebine znane, do iger pa je vendarle še dobrih sedem mesecev. Ne poznamo še vseh slovenskih udeležencev iger in programa njihovih nastopov. Ko bomo imeli to, bomo vsebine prilagodili urniku športnikov, trenutno pa je največ pozornosti namenjene pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in pripravi potrebne infrastrukture," je o projektu še dodal Švab.
Kaj bomo kokoš, ki nese zlata jajca (loterijo) prodali za pokrivanje te nečimrnosti?