"Metilheksanamin ima podobne učinke kot psevdoefedrin. Kot zdravilo bi lahko pomagal pri kakšnih prehladnih obolenjih, saj zmanjšuje oteklost nosne sluznice. A nima klinične uporabe in ni registriran kot zdravilo. V športu pa je zelo razširjen, tudi v namene zlorabe," je za STA pojasnil Lovro Žiberna z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Kot je pojasnil strokovni sodelavec slovenske protidopinške organizacije Sloado, so glavni učinki metilheksanamina znižan apetit, kar privede do izgube telesne teže, lahko pa poveča učinek in je zelo razširjen, denimo, pri bodybuildingu. "Nekateri ga uporabljajo tudi za zdravljenje pomanjkanja pozornosti, klinično seveda ne, pri hiperaktivnosti," je še dejal Žiberna, ki pravi, da je snov zelo razširjena tudi med rekreativci.
Ti lahko snov zaužijejo namerno ali nenamerno, saj je bilo v zadnjih desetih letih ugotovljeno, da je metilheksanamin sestavni del številnih prehranskih dopolnil in ni nujno naveden na embalaži.
"Razlogi so številni," še pravi Žiberna in del krivde za nenameren vnos snovi pri športniku pripisuje tudi podjetjem s slabo prakso. Prepričan je, da se v podjetjih s slabo proizvodno prakso povsem lahko zgodi, da se stroji slabo očistijo in da preostala snov kontaminira drug proizvod iz iste proizvodne linije, nekateri pa ga lahko dodajajo tudi namerno zaradi povečanega učinka pri izgubi teže.
Žiberna dodaja, da je učinek odvisen od odmerka. Snov pa je lahko tudi zelo nevarna zdravju. "Metilheksanamin lahko privede do zvišanja srčne frekvence, lahko zvišuje krvni tlak in poveča nevarnost za infarkt ali možgansko kap. V literaturi je nekaj primerov, da so posamezniki doživeli srčni zastoj, pri daljši uporabi pa je v nekaterih primerih prišlo tudi do odpovedi delovanja jeter."
Snov, ki so jo športne organizacije začele uvrščati na seznam prepovednih poživil pred približno osmimi leti, je leta 1944 izdelalo ameriško podjetje Eli Lilly and Company in je bila namenjena prav zmanjšanju nabreklosti nosne sluznice. Iz nje izdelano zdravilo so leta 1983 umaknili s trga.
V zadnjem obdobju ga vsebujejo predvsem proizvodi, ki se oglašujejo kot sredstva za izgorevanje maščob in sredstva, ki povečajo količino kisika pri močnih obremenitvah. Po nekaterih podatkih naj bi bil metilheksanamin sestavni del kar 20 odstotkov prehranskih dopolnil.
Razlogi, da pride do dopinškega prekrška, so različni. Če se izključi nameren vnos, je na prvem mestu malomarnost, pogosto pa tudi varčevanje in nakup nepreverjenih snovi. To je v svojem zagovoru navajal tudi Jani Brajkovič, ki je v zapisu na svojem blogu pojasnil, da je užival nepreverjeno prehransko dopolnilo.
Metilheksanamin vsako leto odkrijejo pri več sto športnikih. Eden bolj znanih primerov je bil dopinški primer nemške smučarske tekačice Evi Sachenbacher Stehle, dvakratne olimpijske prvakinje v smučarskem teku, ki je na dopinškem testu padla kot biatlonka na olimpijskih igrah v Sočiju 2014. V Pekingu 2008 so zlorabo tega sredstva dokazali tudi Nesti Carterju, članu zmagovite jamajške štafete v teku na 4 x 100 m, zaradi česar so bili kasneje ob zlato tudi drugi člani na čelu z Usainom Boltom.
