"Najprej bi se opravičil Športni zvezi Nevade, samemu Las Vegasu, za to, kar sem napravil. Tudi jaz sem človek, imam čustva," je začel s tiskovno konferenco Habib Nurmagomedov.
"Vsi govorijo, kako sem preskočil ograjo ter nekoga udaril, nihče pa ne govori o McGregorjevem napadu na avtobus, ko bi nekoga skoraj ubil?! Nihče ne govori o tem, kako je žalil mene in mogjo družino. To je s***je! Jaz sem prvak, nihče me ni nikoli premagal, a to na koncu... Vem, da me bo oče pretepel, ko se vrnem domov. Prepričan sem v to, dobil bom svoje," je izjavil še neporaženi Habib.
Govoril je seveda o incidentu, ki se je zgodil po koncu dvoboja s Conorjem McGregorjem, katerega je v ringu praktično ponižal, ko je skočil iz ringa in se spravil nad člane McGregorjeve ekipe.
Habib je poznan kot človek, ki ne govori veliko, nikoli ni veljal za "trash-talkerja", kot je McGregor, tako da tudi ni presenečenje, da je celotna tiskovna konferenca trajala manj kot dve minuti. Habib je svoje povedal, se vstal in odšel. Verjetno ga trenutno bolj skrbi, kako se bo doma zoperstavil očetu, katerega sicer vedno omenja kot ključno figuro v njegovem življenju.
Za vse je zaslužen oče
Habib se je rodil v mali vasici, imenovani Silda, v ruski republiki Dagestan, na severu Kavkaza. Še kot otrok se je z družino preselil v glavno mesto republike, Mahačkalo. Njegov oče Abdulmanap Nurmagomedov je bil vojni veteran, ki je nato postal osebni trener. Habibova športna pot se je začela, ko je oče eno nadstropje hiše spremenil v telovadnico.
Zaradi zlabe ekonomske situacije so tamkajšnje lokalne oblasti vzpodbujale starše, da vključijo svoje otroke v športe, katere financira država, kot so rokoborba in judo, kar je še pripomoglo k Habibovi odločitvi, da se preizkusi kot borec.
Habib je kmalu pokazal ves svoj talent ter prejel naziv mednarodni mojster v kar štirih disciplinah borilnih veščin, v sambu je postal dvakratni svetovni prvak, a njegova prava ljubezen je bila MMA.
V enem izmed svojih redkih intervjujev je leta 2013 izjavil, da se lahko zahvali očetu, da je postal človek, kakršen je danes. Slednji je vanj vlagal ogromno svojega časa in energije ter ga vedno spremljal na njegovih borbah (za ZDA ni dobil vize, tako da je bil to prvi dvoboj, ki ga je izpustil op. p.).
O Habibu sicer ni dosti znanega, a večina ljubiteljev pozna njegov domač posnetek, kjer se še kot otrok ruva z medvedjim mladičem. Njegov oče je pojasnil takšno vrsto treninga: "To je bil bolj test karakterja, kot pa dejanska vadba."
Trener Javier Mendez je Habiba opisal kot zvestega, ponižnega in polnega spoštovanja, predvsem pa ponosnega na svoje dosežke. Spominja se, da na začetku ni bilo lahko, saj Habib ni znal besedice angleško.
"Vsa komunikacija je bila fizična. Toda takoj se je dalo videti, da je pravi borec. Pridno je delal, včasih celo preveč. Stalno sem mu govoril 'Habib, umiri se, umiri se', toda on je delal še intenzivneje. Spraševal sem se, kaj naj s tem dečkom. Šele čez eno leto mi je priznal, da je mislil, da 'umiri se' pomeni 'močneje'," se je spominjal Mendez.
Vse skupaj pa se je očitno izplačalo, saj je Habib postal izjemen borec, ki je postal tudi nov svetovni prvak, če mu UFC seveda dodeli pas ter naslov.
Khabib Nurmagomedov ne Habib 🙂