V ring brez pomoči kranjske klobase

Izhajate iz karateja, s katerim ste se ukvarjali 12 let. Ste v pripravah na WFC 12 treniral tudi druge borilne sloge kot so kickboks, tajski boks, ...?
Na pripravah za WFC sem treniral samo tajski boks in kickboks. Nekatere stvari potegnem tudi iz karateja, ki se mi zdijo efektivne in jih seveda poizkušam izkoristiti sebi v prid.

Sklepni del priprav ste opravili na Nizozemskem. Kako da ste se odločili za odhod v deželo tulipanov?
Ko sem na seminarju, ki ga je organiziral predsednik WFC Zlatko Mahič, spoznal Luciena Carbina, ki je eden izmed najboljših trenerjev tajskega boksa in je naredil že 35 svetovnih prvakov, sem bil tako navdušen nad njegovim slogom in nad stilom življenja, da so se mi odprle nove ideje in misli. Med seminajem je velikokrat pristopil do mene in razvila se je neka energija, ki me je pripeljala v Amsterdam.

Kako je trenirati pod mentorstvom Carbina, ki velja za enega od najboljših trenerjev na svetu?
Njegovi treningi so vsakič nekaj novega. Temeljijo na starih stvareh, ampak jih vadiš in vadiš z novimi stvarmi. Vzdušje v Gym Continental je nekaj častnega, kar mora vsak borec doživeti.

Ste trenirali s kakšnim uveljavljenim borcem?
Nasproti mene je stalo kar nekaj prvakov. Med njimi tudi Sergio Wielzen, ki je pred časom v 30 sekundah premagal zloglasnega Anuwata Kaewsamrita, prvaka iz Tajske.

Carbin je na seminarju v Ljubljani izpostavil ravno vas. Kaj vam pomeni pohvala tako eminentnega trenerja?
Najprej sem bil zelo presenečen, nato pa počaščen, dalo mi je nek nov zagon. Imel sem priložnost spoznati Luciena zelo osebno. Spal sem pri njem doma in moram povedati, da je to veliki um tajskega boksa. Cele dneve govori in razmišlja samo o tem. Ko kuha, ko hodi po cesti, vedno. Tako dobiva nove ideja za kombinacije in pozna pomankljivosti vsakega borca ter ve, kako jih odpraviti. Je pa tudi zelo sproščena in imenitna oseba, ki se ji vedno znova nasmejim ob razlaganju dogodivščin (smeh).

Kako so sicer potekale celotne priprave? Ste imeli veliko težav s poškodbami?
Treningi so potekali dvakrat dnevno, zjutraj okoli 11.00 in zvečer ob 19.00. Veliko sem delal na tehniki, na lahkotnih sparingih in gibanju. Kar se tiče poškodb, poleg ostalih, s katerimi se ubadam že nekaj časa, se mi je zgodila majhna nesreča. Prepozno sem se nagnil nazaj ob udarcu z nogo mojega soborca in tako prebil arkado. Poškodba je praktično že zaceljena, moram pa biti pozoren, da se mi ponovno ne odpre.

Čemu ste v pripravah namenili največ časa? Kondicijskim pripravam, preučevanju nasprotnika, taktično-tehičnim pripravam in zakaj?
Kondicijsko sem se večinoma pripravljal kar sam (po programu znanega trenerja Boštjana Jakšeta) pred prihodom na Nizozemsko. Tukaj pa se mi zdi, da so bili treningi kar mešanica vsega.

Sami ste že večkrat omenili, da veliko pozornosti namenjate tudi raznim prehranskim dodatkom, ki jih uporabljate za povečanje moči in vzdržljivosti. Torej, to pomeni, da se izogibate pravi slovenski hrani kot je kranjska klobasa, zelje, žganci? Vi, verjetno vse to zelo dobro poznate, ker prihajate z Gorenjske.
Poznam, ampak moram povedati, da sem vesel, ker ne maram stvari, kot so zelje in klobasa. Tako da sem prikrajšan podobnih problemov, včasih mogoče zadiši kakšna suha salama (smeh).

Koliko je nastradala vaša glasbena kariera, zaradi priprava na borbo na WFC 12? Glasbeniki imate namreč ravno v decembru največ dela.
Zaenkrat še ni. Imam to srečo, da sem s snemanjem albuma končal že prejšnje leto, tako da sedaj samo še dodelujemo stvari in čakam na izid, ki bo verjetno decembra ali januarja. Nekaj koncertov pa je že 'zabukiranih', ampak po borbi.

Kako so se na vaše udejstvovanje v ringu odzvali vaši prijatelji in znanci iz sveta glasbe in ostalih družbenih področji?
Da, veliko je bilo klicev, če je to res ali je samo propaganda. Moram povedati samo to, da imam problem, ker ne morem vsem priskrbeti kart (smeh).

Tudi tvoj prvi samostojni album, Pot samuraja, je povezan z borilnimi veščinami. Se boš tudi v prihodnosti bolj držal te povezave med glasbo in borilnimi veščinami?
Seveda, raperji govorimo o izkušnjah, razmišljanju in življenju. Borilne veščine pa so moje življenje.

Še za konec. Kaj bi sporočili svojim navijačem?
Sporočil bi jim, da mi dajejo moč in da sem jim hvaležen za podporo.