Pisalo se je leto 1936; Britanec Fred Perry je v finalu turnirja v Wimbledonu s 6:1, 6:1, 6:0 premagal Nemca Gottfrieda von Cramma in osvojil tretjo zaporedno lovoriko na sveti travi All England Cluba. Malokdo bi si takrat upal trditi, da bo Velika Britanija, ki velja za zibelko modernega tenisa, na novega zmagovalca čakala 77 let. In še vedno čaka.
Britanci zadnja leta vse upe polagajo na Andyja Murrayja, ki tudi letos še ni rekel zadnje besede. Škotski teniški šampion se je lani prvič v karieri uvrstil v finale Wimbledona, kjer ga je na razočaranje 15 tisoč glave množice na osrednjem igrišču premagal Švicar Roger Federer s 4:6, 7:5, 6:3, 6:4.
Murray se je Federerju maščeval čez mesec dni, ko sta se na istem igrišču pomerila za zlato olimpijsko odličje, a globoka rana, ki se je zažrla v ponos zmage željnih Britanec, s tem ni bila zaceljena.
Pritisk domačega občinstva
Zgodba v Wimbledonu je vsako leto približno enaka. Mediji leporečijo o domačih favorith, kot so to počeli v času, ko je Pete Sampras osvajal lovoriko za lovoriko, medtem ko sta Tim Henman in Greg Rusedski nemo opazovala Američanovo prevlado.
Škot se je po razočaranju v Wimbledonu hitro pobral in dva meseca kasneje v vetrovnem finalu US Opna s 7:6 (10), 7:5, 2:6, 3:6, 6:2 premagal Đokovića. S tem je postal prvi Britanec v odprti dobi (od l. 1968), ki je osvojil turnir za grand slam.
Rusedski - rojeni Kanadčan in naturalizirani Britanec - je enkrat zaigral v finalu US Opna (1997), medtem ko se Henman, štirikratni polfinalist v All England Clubu, sploh nikoli ni potegoval za prestižno srebrnino. Britanska saga na najstarejšem teniškem turnirju na svetu je dobila ime ''Prekletstvo Wimbledona'' in Murray bo imel v petek priložnost, da naredi nov korak k izničenju tega uroka.
Kaj pa ZDA, Francija, Avstralija?
Nekoliko bolje se godi predstavnikom ostalih držav, ki imajo to čast, da vsako leto prirejajo enega izmed štirih turnirjev za grand slam.
Američan je na US Opnu zadnjič zmagal leta 2003, ko je Andy Roddick s 6:3, 7:6 (2), 6:3 premagal Španca Juana Carlosa Ferrera.
Francoz je na Roland Garrosu v odprti dobi zmagal le enkrat, in sicer leta 1983, ko je Yanick Noah s 6:2, 7:5, 7:6 (3) premagal Šveda Matsa Wilanderja.
Avstralci se morajo v zgodovino ozreti še nekoliko dlje od Francozov, saj je domačin nazadnje slavil leta 1976, ko je Mark Edmondson s 6:7, 6:3, 7:6, 6:1 premagal rojaka Johna Newcomba.
