Desetdnevno svetovno prvenstvo v atletiki, ki se je sinoči končalo v Dohi, je bilo mesec dni pozneje kot običajno, ko naj bi bile temperature v Katarju vendarle bolj znosne. A je bilo še okrog polnoči, ko so se začenjali maratona in tekme v hoji, prek 30 stopinj Celzija in prek 70-odstotna vlažnost zraka.
Številni v teh disciplinah niso zdržali, dobesedno zrušili so se med tekmami ali na cilju, nekatere so morali odnesti na nosilih ali vozičkih.
Visokih temperatur pa niso čutili na stadionu Kalifa, ki je bil povsem klimatiziran in so velike šobe z mrzlim zrakom temperature znotraj ovala znižale na 20 do 24 stopinj Celzija, kjer so bili pogoji za nastop zelo dobri.
Videti je bilo moč tudi tri svetovne rekorde, skupaj je medalje osvojilo 43 držav. Med njimi po pričakovanju ni bilo Slovenije, v devetčlanski ekipi si je trojica priborila finale. Na razpredelnici medalj so bile prepričljivo prve ZDA pred Kenijo in Jamajko.
Prazni sedeži na prvenstvu so bili druga značilnost tekmovanja v katarski prestolnici, ki je potekalo dobra tri leta pred SP v nogometu. Zaradi različnih ukrepov je bil stadion proti koncu prvenstva vse bolj poln. Tako so pripeljali tudi tuje delavce, ki pa so jih, nevajene spremljanja atletike, morali animatorji s ploskanjem usmerjati, da so ustvarjali zvočno kuliso.
Stadion je bil razprodan le, ko je nastopil eden najboljših katarskih športnikov v zgodovini Mutaz Barshim in pred 42.180 gledalci zmagal v skoku v višino. Ko je bil na vrsti tek na 100 m za moške so našteli skromnih 11.342 gledalcev, ko pa so tekle sprinterke, le 7266.
Mednarodna atletska zveza (IAAF) se trudi, da bi spremenila smer atletike, da bi postala ponovno bolj prepoznavna v konkurenci športov, ki so se prilagodili sodobnemu času.
"Želimo, da bi atletiko bolj približali gledalcem in da atleti ne bili zgolj tekmovalci, ampak da bi imeli status rockovskih zvezd," je na zaključni novinarski konferenci pojasnil predsednik IAAF Sebastian Coe.
A so šli pri tem včasih predaleč. Na prvenstvu so tako postregli z novimi televizijskimi kamerami, montiranimi v startne bloke. Pri številnih atletinjah je to naletelo na zelo kritičen odziv, saj so bile pred nastopom usmerjene v intimne dele telesa. Režiserji prenosa so se nato odločili, da bodo kamere uporabljali le tedaj, ko so bili športniki že v položaju za start in ne ob prihodu in pripravi.
Preveliki so bili premori med posameznimi disciplinami v popoldanskih in poznih večernih urah. Včasih se tudi po dve ali tri ure na stadionu ni dogajalo nič.
Rusi še vedno ne morajo nastopati pod svojo zastavo, kot je to stalnica zaradi državno podprtega dopinškega sistema na vseh tekmovanjih od leta 2015. A doping ostaja pereča tema v kraljici športov.
Tako je že v začetku SP izbruhnila afera Nike Oregon Project (NOP). Njegov vodilni, ameriški atletski trener Alberto Salazar, je zaradi kršitve dopinških pravil prejel štiriletno prepoved delovanja v športu. A doslej še nihče, ki je sodeloval v NOP, ni padel pa dopinškem testu.
Salazar je športnike uporabljal kot laboratorijske živali, je povedal vodja ameriške protidopinške agencije (USADA) Travis Tygart. Coe je zato že obljubil obširno preiskavo tudi tistih tekmovalcev, ki so sodelovali s Salazarjem.
Atleti, vključeni v NOP, so osvojili tri zlate medalje, dve Sifan Hassan na 1500 in 10.000 m, na 800 m je bil zlat Američan Donovan Brazier, bron je na 5000 m propadel Konstanzi Klosterhalfen iz Nemčije.
Svetovna pritidopinška organizacija (Wada) je med SP predstavila novo metodo za odkrivanje dopinga. Poimenovali so jo posušena krvna pika (DBS) in bi jo kot revolucionarno lahko uporabili že na naslednjih olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu.
Wada je sporočila, da bo nova metoda tudi bolj prijazna do športnikov, saj bo zadostoval vbod v prst, s tem bodo odvzeli majhno količino krvi, kar bo olajšalo tudi transport in skladiščenje, saj sedaj večje količine krvi hranijo v ampulah.
