Preberite še ...

Veličastna zmaga Kopra Odmevi po tekmi Intervju: Renato Vugrinec

Thomas Svensson . Če mu ne bi pripisali statusa legende, bi bila to velika krivica. Trikrat srebrn na olimpijskih igrah – v Barceloni , Atlanti in Atenah –, svetovni prvak v letih 1990 in 99, tretji na SP v letih 1993 in 95, evropski prvak v letih 1994 in 2000. Ima 314 nastopov za švedsko izbrano vrsto. Trije osvojeni naslovi evropskega klubskega prvaka z Barcelono , še trije nastopi v finalih s Portlandom . Finale pokala EHF z Barco in osvojeni evropski superpokal. To je le kratek prerez največjih uspehov izjemnega vratarja, pri naslovih državnega prvaka se sploh nismo ustavljali. Svensson je bil član sijajne švedske ekipe, ki je imel v reprezentanci ob sebi Stafana Lövgrena, Staffana Olssona, Magnusa Wislanderja in druge ase. Član Barcelone je bil, ko je ta dobila nalepko sanjsko moštvo, igral je z Rafaelom Guijoso, Antoniem Ortego, Enricom Masipom, Inakijem Undargarinom, Patrikom Ćavarjem, Andrejem Šepkinom … Za nekaj sezon je nato sledil odhod k Hamburgu , nato pa se je znova vrnil v Španijo, tokrat k Portlandu, kjer je letos četrto sezono.

Med ogrevanjem na zadnjem treningu pred tekmo s Cimosom © Barbara Milavec

Vaša kariera traja že več kot 20 let. Kaj bi označili za najspektakularnejši trenutek?
Zame je bilo sijajno finale EP na Portugalskem leta 1994. V finalu smo premagali Ruse s 24:21, igrali smo dobro, jaz sem branil dobro. Na klubski ravni bi izpostavil Barcelonine dvoboje z Zagrebom, trikrat smo z njimi igrali v finalu. To je bilo najboljše obdobje moje kariere, od leta 1995 do 2000.

Kdo od vseh trenerjev je na vas naredil najmočnejši vtis?
Bengt Johansson me je treniral 16 let in on je gotovo eden tistih, ki so me izjemno zaznamovali. Zame je bil kot oče. Ne smem pozabiti niti Valera Rivere v Barceloni. Kar zadeva vratarje, mi je med drugimi veliko pomagal Mats Olsson.

	Mnogi pravijo, da so vratarji nori, jaz pa pravim, da so najbolj inteligentni. Thomas Svensson

Johansson je imel poseben način vodenja. Med minutami odmora je bil ponavadi bolj ali manj tiho, taktiko pa so razlagali igralci …
To, da je trener tiho med minuto odmora, ni običajno. Mogoče se švedski igralci razlikujejo od balkanskih in tudi španskih po tem, da slednji potrebujejo »težje« trenerje. Johansson pa je imel vse od začetka demokratičen pristop, vsak je lahko povedal svoje mnenje. Svoj sistem smo kasneje tako izpilili, da so njegovo vlogo prevzeli nekateri ključni igralci. To se je pri nas obneslo, saj smo imeli mentalno močne rokometaše. Mogoče se povsod ne bi. Takšnemu načinu vodenja pripisujem velike zasluge za naše uspehe.

Slovensko-švedski dvojec je pokleknil v Bonifiki. © Barbara Milavec

Bi z nami delili kakšno anekdoto, ki se je zgodila v vaši karieri?
Zelo veliko stvari se je zgodilo. Zdajle mi je padla na pamet prigoda, ki se je zgodila pred dvanajstimi leti. V švedski reprezentanci smo se veliko družili, tudi naše družine. Nekoč smo se namenili na najvišjo goro na Švedskem. Ko smo se vzpenjali, se je razdivjala nevihta in začelo je močno snežiti. Približno dvesto metrov pred vrhom je Johansson dejal, da moramo nazaj, saj je preveč nevarno. Nekaj časa smo se prerekali, nato pa je eden izmed igralcev dejal, da če ne gremo do vrha, bomo izgubili olimpijske igre. Nismo šli in res smo v Atlanti izgubili v finalu proti Hrvatom.

Golobradi član

Svensson je doma v kraju Eskilstuna. Že s 15 leti je prvič nastopil v članski ekipi domačega kluba Guif, pet let kasneje pa je debitiral za izbrano vrsto. Na SP leta 1990 je bil že med nosilci igre.

Kaj je najpomembnejše za dobrega vratarja?
Dober vratar mora biti pogumen, ne sme se bati žoge. Mora biti vešč reševanja problemov, saj pri branjenju vedno znova nastajajo nove situacije, v katerih se je treba znajti. Vratar mora biti »vroč« in obenem presojati zelo trezno in inteligentno. Mnogi pravijo, da so vratarji nori, jaz pa pravim, da so najbolj inteligentni. Poleg tega morajo biti pripravljeni na trdo garanje. Včasih se zdi, da so vratarji malce leni, vendar so najboljši izvrstno telesno pripravljeni. Še ena lastnost, ki jo mora imeti vratar, je višina. Ni lahko najti človeka, kot je Dejan Perić s 185 centimetri, ki bi branil na takšni ravni.

Svensson o koncu kariere ne razmišlja pretirano, tudi v prihodnje bi rad ostal v Pamploni. © Barbara Milavec

Kateri so po vašem mnenju najboljši?
Od starejše generacije Dejan Perić, Peter Gentzl, David Barrufet. Thiery Omeyer je zame eden najhitrejših golmanov, Kasper Hvidt pa sodi med tiste, ki delajo najbolj trdo. Arpad Šterbik ime velik potencial, vendar ni tako dobro fizično pripravljen. Še nekaj je zelo dobrih, v mislih imam Henninga Fritza, ki bo po mojem mnenju čez nekaj let še zelo napredoval. Zelo težko pa je imeti kariero, kakršno ima Dejan Perić, ki je odličen že deset, petnajst let.

Kaj načrtujete po koncu kariere?
Pred dvema letoma smo na Švedskem začeli projekt nekakšne rokometne akademije, delamo z mladimi vratarji. Zanima me tudi delo pomočnika trenerja. To bi bil rajši kot glavni trener, saj vidim, da nekdanji vratarji kot trenerji niso tako uspešni kot bivši igralci.

Do kdaj imate pogodbo?
Izteče se mi po tej sezoni. Upam, da bom ostal tu in še vedno sodeloval z Danijelom Šarićem, s katerim tvoriva zelo dober dvojec. Sam se tu odlično počutim, tudi moja družina je zadovoljna. Klub je podaljšal tudi sodelovanje s pokroviteljem še za štiri leta, tako da je finančna stabilnost zagotovljena. Načrtujemo pohod na evropski vrh.