Nemška tekmovalka v skeletonu Viktoria Hans, mladinska svetovna prvakinja in ena najobetavnejših športnic svoje generacije, je storila vse, da bi se uvrstila na zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini, a so se njene sanje razblinile.
Sprva ji je oviro predstavljaja prekomerna teža, ko pa se je s pomočjo strogega režima in ekstremnih prijemov znebila odvečnih kilogramov, fizično ni bila več zmožna poseči po vrhunskih rezultatih.
"V skeletonu nimamo težnostnih kategorij, imamo pa jasno določeno zgornjo mejo. Skupaj s sankami lahko ženske tehtajo največ 102 kilograma, moški pa 120," je za nemški portal Welt pojasnila 21-letnica. Ob pogledu na njeno postavo bi sicer težko govorili o prekomerni teži, a pravila so pravila.
Poletne mesece je v celoti posvetila telesni pripravi, v tem času pa je pridobila tudi ogromno mišične mase. "Moja teža je z 71 kilogramov narasla na slabih 76. V kvalifikacijah v Lillehammerju sem skupaj s sankami tehtala 106 kilogramov," je povedala.
Edina rešitev je bila izguba odvečnih kilogramov, pri čemer 21-letnica ni izbirala sredstev. Naslednjih nekaj tednov je vse podredila samo enemu cilju, tj. hujšanju. Celoten proces jo je močno zaznamoval tako psihično kot fizično. "Dan pred tekmo sem bila še vedno dva kilograma pretežka. Stres je bil neznosen," priznava.
Ker običajne metode niso bila dovolj učinkovite, se je zatekla k bolj radikalnim prijemom, kot so stradanje, dehidracija, ekstremni telesni napor. "To ni bila več telesna priprava, ampak mučenje," je povedala. Kilogrami so postopoma začeli izginjati, s tem pa tudi njena telesna moč. "Noge so bile težke kot svinec."
V hudi stiski je razmišljala celo o tem, da bi si pristrigla lase ali nastopila brez spodnjega perila. "Morda zveni absurdno, a v takšni situaciji je še kako resnično. Kar naenkrat sem se spraševala, koliko tehta moj nedrček? Verjetno dovolj, da bi ga bilo smiselno sleči," je ugotovila in to tudi storila.
A davek je bil na koncu previsok, saj zaradi izčrpanosti ni izpolnila olimpijske norme. "Na treningih sem bila v življenjski formi, hitrejša kot kadarkoli prej. V skeletonu odločajo malenkosti, zato potebuješ jasne misli. Če si izmučen in ves čas razmišljaš samo o teži, to ni enakovredno izhodišče," izgubljeno priložnost še obžaluje Hansova.
