Dolina pod Poncami je kraj skakalnih mejnikov in čeprav je Letalnica bratov Gorišek v zadnjih letih izgubila primat na račun prenovljene naprave Vikersundbakken, je bilo v Planici doseženih daleč največ svetovnih rekordov.
Mejnik smučarskih poletov od leta 2011 domuje v Vikersundu, od marca 2017 si ga lasti Avstrijec Stefan Kraft. Takrat je poletel 253,5 metra in za meter in pol izboljšal daljavo Norvežana Roberta Johanssona, ki mu je rekorden poizkus uspel nekaj minut prej. Kraft je dosegel 113. svetovni rekord v zgodovini poletov, največkrat je bila rekordna znamka popravljena v Planici.
V Planici je bilo postavljenih 41 od stotrinajstih svetovnih rekordov.
Prvi planiški svetovni rekord je bil dosežen 25. marca 1934, ko je Norvežan Birger Ruud na stari Bloudkovi velikanki skočil 92 metrov. Skupno je bil to 34. uradni rekord po vrsti, Ruud pa ga je vzel Kanadčanu Robertu Lymburnu, ta je leta 1933 v domačem Revelstoku skočil 87,5 metra. Tudi naslednji štirje rekordi so padli v Planici, vsi leta 1935. Norvežan Reidar Andersen je 14. marca zmogel 93 metrov, dan kasneje je bil Poljak Stanislaw Marusarz dva metra daljši, a je Andersen še isti dan odgovoril z 98 oziroma 99 metri.
17. marca je v švicarskem Ponte di Legnu domačin Fritz Kainersdörfer pristal pri 99,5 metra in tako rekord začasno vzel Planici. Magična stometrska znamka je vendarle padla na Bloudkovi velikanki. 15. marca 1936 je Avstrijec Josef Bradl pristal pri daljavi 101,5 metra. Isti tekmovalec je dve leti kasneje rekord pomaknil na 107 metrov.
Pred drugo svetovno vojno so v Planici še petkrat popravili svetovni rekord. Na zadnji tekmi v Kraljevini Jugoslaviji, 2. marca 1941, so se do rekorda dokopali štirje nemški skakalci, takrat so nastopali pod zastavo Tretjega rajha. Svetovni rekorderji so v zgolj enem dnevu postali Rudi Gering (108 m), Franz Mair (109 m), Hans Lahr (111 m) in Paul Krauß (112 m), med drugo svetovno vojno pa je rekord držal Gering, ki je v drugo poletel do 118 metrov.
Tudi prvi povojni rekord je padel v Planici, leta 1948 je Švicar Fritz Tschannen pristal pri 120 metrih. Dve leti kasneje je Avstrijec Will Gantschnigg v Oberstdorfu skočil štiri metre dlje in nato je sledilo devetnajstletno obdobje, ko so si rekord izmenjevali Oberstdorf, Kulm in Vikersund.
Letalski mejniki so se pod Ponce spet vrnili leta 1969, že na Velikanki bratov Gorišek. Takrat so se v zgodovino vpisali trije skakalci: Norvežan Bjørn Wirkola (156 m in 160 m), Jiří Raška iz Češkoslovaške (156 m in 164 m) in Vzhodni Nemec Manfred Wolf (165 m). Njegov rojak Heinz Wosipiwo je leta 1973 v Oberstdorfu poletel do 169 metrov, enako daljavo je leto kasneje v Planici dosegel Švicar Walter Steiner.
Leta 1976 se je rekord ponovno preselil na Heini-Klopfer-Skiflugschanze, Avstrijec Toni Innauer je zmogel 176 metrov. Do enake daljave je tri leta kasneje v Planici prišel Vzhodni Nemec Klaus Ostwald, leto za njim pa še Innauerjev rojak Armin Kogler v Harrachovu. To je bil edini primer v zgodovini, da so rekord istočasno držale tri letalnice. Kogler je leta 1981 v Oberstdorfu pristal pri 180 metrih, na isti napravi je bil Finec Matty Nykänen leta 1984 pet metrov daljši.
Ko je Američan Mike Holland 15. marca 1985 rekord vrnil v Planico s poletom dolgim 186 metrov, se je začela dominacija slovenske letalnice, ki je trajala več kot četrt stoletja. V tem obdobju je na Velikanki oziroma Letalnici bratov Gorišek padlo 21 svetovnih rekordov, vključno s prvim poletom prek 200 metrov, ki ga je 17. marca 1994 (203 m) izvedel Finec Toni Nieminen.
Zadnjič je Planica rekord videla leta 2005, ko je Norvežan Bjørn Einar Romøren pristal pri 239 metrih. Istega leta je Finec Janne Ahonen skočil 240 metrov, a podrsal po tleh. Romørenova znamka je zdržala do 11. februarja 2011, ko je njegov rojak Johan Remen Evensen na prenovljeni napravi Vikersundbakken poletel 243 metrov.
Trenutni rekord Letalnice bratov Gorišek drži Japonec Ryoyu Kobayashi, marca 2019 je dosegel 252 metrov. Tilen Bartol je v Planici že leta 2015 sicer poletel 252 metrov, a se ni obdržal na nogah, enaka usoda je doletela Avstrijca Gregorja Schlierenzauerja pri daljavi 253,5 metra v letu 2018.
Svetovni rekordi, doseženi v Planici:
25. mar 1934: Birger Ruud (Norveška); Bloudkova velikanka; 92 m
14. mar 1935: Reidar Andersen (Norveška); Bloudkova velikanka; 93 m
15. mar 1935: Stanisław Marusarz (Poljska); Bloudkova velikanka; 95 m
15. mar 1935: Reidar Andersen (Norveška); Bloudkova velikanka; 98 m
15. mar 1935: Reidar Andersen (Norveška); Bloudkova velikanka; 99 m
15. mar 1936: Josef Bradl (Avstrija); Bloudkova velikanka; 101.5 m
15. mar 1938:Josef Bradl (Avstrija); Bloudkova velikanka; 107 m
2. mar 1941: Rudi Gering (Tretji rajh); Bloudkova velikanka; 108 m
2. mar 1941: Franz Mair (Tretji rajh); Bloudkova velikanka; 109 m
2. mar 1941: Hans Lahr (Tretji rajh); Bloudkova velikanka; 111 m
2. mar 1941: Paul Krauß (Tretji rajh); Bloudkova velikanka; 112 m
2. mar 1941: Rudi Gering (Tretji rajh); Bloudkova velikanka; 118 m
15. mar 1948: Fritz Tschannen (Švica); Bloudkova velikanka; 120 m
21. mar 1969: Bjørn Wirkola (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 156 m
21. mar 1969: Jiří Raška (Češkoslovaška); Velikanka bratov Gorišek; 156 m
21. mar 1969: Bjørn Wirkola (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 160 m
22. mar 1969: Jiří Raška (Češkoslovaška); Velikanka bratov Gorišek; 164 m
23. mar 1969: Manfred Wolf (Vzhodna Nemčija); Velikanka bratov Gorišek;165 m
15. mar 1974: Walter Steiner (Švica); Velikanka bratov Gorišek; Planica, 169 m
16. mar 1979: Klaus Ostwald (Vzhodna Nemčija); Velikanka bratov Gorišek; 176 m
15. mar 1985: Mike Holland (ZDA); Velikanka bratov Gorišek; 186 m
15. mar 1985: Matti Nykänen (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 187 m
15. mar 1985: Matti Nykänen (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 191 m
14. mar 1987: Piotr Fijas (Poljska); Velikanka bratov Gorišek; 194 m
17. mar 1994: Martin Höllwarth (Avstrija); Velikanka bratov Gorišek; 196 m
17. mar 1994: Toni Nieminen (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 203 m
18. mar 1994: Espen Bredesen (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 209 m
22. mar 1997: Espen Bredesen (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 210 m
22. mar 1997: Lasse Ottesen (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 212 m
19. mar 1999: Martin Schmitt (Nemčija); Velikanka bratov Gorišek; 214.5 m
20. mar 1999: Tommy Ingebrigtsen (Norveška); Velikanka bratov Gorišek; 219.5 m
16. mar 2000: Thomas Hörl (Avstrija); Velikanka bratov Gorišek; 224.5 m
18. mar 2000: Andreas Goldberger (Avstrija); Velikanka bratov Gorišek; 225 m
20. mar 2003: Adam Małysz (Poljska); Velikanka bratov Gorišek; 225 m
20. mar 2003: Matti Hautamäki (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 227.5 m
22. mar 2003: Matti Hautamäki (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 228.5 m
23. mar 2003: Matti Hautamäki (Finska); Velikanka bratov Gorišek; 231 m
20. mar 2005: Tommy Ingebrigtsen (Norveška); Letalnica bratov Gorišek; 231 m
20. mar 2005: Bjørn Einar Romøren (Norveška); Letalnica bratov Gorišek; 234.5 m
20. mar 2005: Matti Hautamäki (Finska): Letalnica bratov Gorišek; 235.5 m
20. mar 2005: Bjørn Einar Romøren (Norveška); Letalnica bratov Gorišek; 239 m
Neumen naslov, kateri poveličuje nacizem. Seveda pa od levakov kaj drugega, kot poveličevanje sebi enakih niti ni za pričakovati. Svetovne rekorde ne skačejo zastave ampak ljudje. Za športnika pa je povsem vseeno, kakšna zastava vihra v neki državi.