Rekorderka po številu zmag na tekmah svetovnega pokala Lindsey Vonn je bila za uspeh na belih strminah pripravljena žrtvovati vse, a je bila pri tem tako nenasitljiva, da v uspehih nikoli ni znala uživati.
Smučarska kraljica, ki je v karieri premagala zares grozljive poškodbe, da bi nadaljevala svoj zmagoviti niz in se polastila rekorda Ingemarja Stenmarka (86 zmag), kar ji na koncu ni uspelo, je od malih nog tekmovala po načelu "prvi ali zadnji". Vse ostalo je bilo brezpredmetno.
Uvod v njeno bogato kariero ni bil pretirano bleščeč, saj so ameriški trenerji več možnosti pripisovali Julii Mancuso, medtem ko v njej niso videli pravega potenciala. "Ko sem bila stara 16, 17 let, sem trenerje slišala govoriti, da iz mene ne bo nič. Trdili so , da bo najboljša Julia Mancuso in da bi morali vsa sredstva usmeriti v njo. Kadarkoli je nekdo trdil, da nečesa ne zmorem, sem se še bolj trudila, da bi dokazala nasprotno. Na nek način me je to motiviralo. Dokazala sem, da se motijo."
Vsem mladim smučarkam zato svetuje. "Bodi to, kar si. Moj nekdanji trener mi je vedno govoril, da sem hitra takšna, kot sem. Veliko trenerjev je poskušalo sprementi mojo tehniko. Govorili so mi, da nisem dovolj dobra in da s takšno tehniko nikoli ne bom prišla nikamor. Vedno sem bila zvesta sebi, zaradi česar sem velikokrat padla, a mi je to prineslo tudi veliko zmag."
Vonnova si je kot aktivna smučarka močno prizadevala, da bi na tekmi svetovnega pokala tekmovala z moškimi, a je njena želja ostala neuslišana.
In kako bi se odrezala v moški konkurenci? "Pojma nimam. Morda bi bila 30., morda 50. Niti približno ne mislim, da bi lahko zmagala. Premočni so zame. Na smučeh nisem sposobna tega, kar počnejo oni, čeprav bi rada. Kolikor se poznam, bi se verjetno ubila. Preveč bi se trudila in naredila kakšno neumnost."
Se bo kdaj vrnila na bele strmine? "Ko bom začutila željo po smučanju, bom šla smučat. Nisem si postavila nobenih omejitev. Moja sreča je bila odvisna od smučanja. Zdaj živim drugačno življenje, ki me izpopolnjuje na različne načine. Imam čas zase in družino. Lahko grem na počitnice, če želim. Počnem lahko, kar hočem. Prvo leto po upokojitvi je bilo težko. Depresija. Težko je bilo. Na srečo imam moža, družino, moje pse. To mi je pomagalo preskočiti oviro."
Priznala je tudi, da je bila kljub vsem uspehom pogosto osamljena. "Zelo. Zato sem si omislila pse. Postajala sem norica s psi, zato sem se morala ustaviti pri treh. Ko zmagaš, je super občutek, vsi ti čestitajo. Potem se vrneš v prazno hotelsko sobo v tuji državi. Koga poklicati? Ne vem. Sam si. Na svetu ni dovolj televizijskega programa, da bi to odmislil."
Čeprav alpsko smučanje ni med najbolj donosnimi športi na svetu, ji denarja ne manjka, saj je z njim ravnala preudarno. "Nisem varčevala z namenom, ampak sem preprosto varčevala. Nisem vedela, kako dolgo bom lahko tekmovala. Alpsko smučanje je nepredvidljiv šport. Ena težka poškodba lahko pomeni konec. Vedela sem, da moram previdno ravnati z denarjem in varčevati na vsakem koraku. Edino, kar sem si privoščila, je bil dom. Ker sem bila veliko na poti, nikoli nisem imela pravega doma, zato sem si ga kupila. To me osrečuje."
Upajmo,da ji bo vsaj črni žrebec potešil njene psihopatske potrebe po "velikem".....
Vsaj nekaj je pravilno ugotovila: ja, res je zguba. Že zato, ker je smučala samo iz enega razloga: da premaga Stenmarka. Kakšen omejenec moraš biti, da ti je to edini cilj? Eden izmed clijev, ja, ampak ne edini, kot je… ...prikaži več bil njej. Zato sem ji hudo privoščil, da tega ni dosegla, in verjamem, da jo to še vedno hudo grize...
zgube fukajo črnci...torej je zguba