Deskar Žan Košir, je v torek končal še eno uspešno sezono. Na tekmah svetovnega pokala, katerih se zaradi zdravstvenih težav ni redno udeleževal, se ni niti enkrat uvrstil na zmagovalni oder, zato pa je na olimpijskih igrah osvojil bronasto kolajno, to pa ima zanj in tudi za javnost največjo težo.
Z največjim dosežkom ravno, ko je bilo to najbolj pomembno, si je Tržičan, ki bo aprila praznoval 34. rojstni dan, pridobil še dodatno spoštovanje, še posebno pri tistih, ki poznajo njegove zdravstvene težave. Zato ne preseneča, da je na tekmah vedno v središču pozornosti, njegove vožnje si radi ogledajo tudi njegovi konkurenti, da o mlajših tekmovalcih in še bolj tekmovalkah sploh ne govorimo. To je bilo vidno tudi na torkovi tekmi evropskega pokala na Rogli, na kateri so ga mlade tuje tekmovalke kar požirale z očmi.
Da je v središču pozornosti, mu vedno ne godi. V večini primerov pokaže, da pogovorov z novinarji ne obožuje, kakor ne obožuje niti raznih sprejemov in slikanj s pomembneži, ki se radi kažejo v njegovi družbi, ko pa je treba pomagati, jih ni od nikoder.
"Letos je s tem boljše kot pred štirimi leti, ko sem se iz Sočija vrnil z dvema kolajnama. Sprejeme sem skrbno izbiral, tudi lotil sem se jih drugače kot po prejšnjih igrah. Moram reči, da sem jih opravil bolj rutinsko, pri tem so mi pomagale izkušnje. Za mojo glavo in telo ni bilo nobenega stresa, nobenega šoka," je povedal.
Zato je lahko tudi tekmoval po olimpijskih igrah. "Ne sicer tako uspešno, ampak to je povsem normalno. Bronasta olimpijska kolajna mi ni dala nobenega zagona, nekaterim pa je zagon dal slabši olimpijski rezultat, kot na primer Timu Mastnaku, jaz pa sem po Pyeongchangu stvari jemal, kot da se v Južni Koreji ni nič zgodilo. Da ne govorim še o tem, da imajo v dvobojih vsi še dodaten motiv, če tekmuje proti meni," je dejal Košir.
Že od samih olimpijskih iger naprej se pojavljajo vprašanja, ali bo Košir nadaljeval kariero, jo mogoče podaljšal do naslednji iger v Pekingu. Glavni trener slovenske reprezentance Izidor Šušteršič je prepričan, da ga bomo še nekaj časa spremljali na tekmovanjih, medtem ko sem sam še ni stoodstotno odločil, čeprav se vse nagiba k temu, da bo deskal vsaj še eno sezono. Njegova želja je, da bi na svetovnem prvenstvu naslednje letu v ZDA osvojil zlato kolajno, ki je še nima.
"Zmage so edino, kar me zanima. Hočem zmagovati in s tem tudi kaj zaslužiti. To mi daje največji motiv, da na progah letim. Če tega ni, nima smisla tekmovati. Deset let se že uvrščam na najvišja mesta, zato je normalno, da me zdaj zanimajo le zmage. Če bom sposoben zmagovati, če bodo pogovori z mojimi sponzorji in ekipo uspešni, bom še tekmoval, seveda pa bom moral pri tem poslušati tudi svoje telo," je dejal.
"Ko so me pred pol leta spraševali, ali bom zmožen nastopati, sem odkimaval z glavo, trdil, da bo težko, a so se stvari spremenile, zato nima smisla ničesar napovedovati," je svoje zaenkrat še v meglo zavite načrte za prihodnost predstavil mladi očka, ki svojo privatno življenje skrbno skriva, po olimpijski kolajni je celo izjavil, da o tem, da bo njegove partnerka čez nekaj dni rodila, ne ve ničesar.
Za razliko od njegovih tekmovalnih kolegov, ki jih čakajo testiranja opreme, si bo Košir zdaj privoščil odmor, pravi da mu sprostitev zadošča že ležanje v postelji in gledanje televizije, seveda pa bo moral poskrbeti tudi za svojo telesno pripravljenost, za to je skrbel tudi v najtežjih trenutkih, ko ni mogel z lahkoto narediti niti večjega števila počepov.
"Zdaj bom zagotovo desko za dva meseca postavil v kot, se spočil, da me ne bi telo spet izdalo, da ne bi šlo spet delo v nič. Testiranja so sicer zelo pomembna, najlažje je imeti nekaj na nogah, ki ti zagotovi pol sekunde prednosti, izbira materiala igra veliko vlogo. Jaz kakovosti opreme v zadnjem času nisem dvignil, imel sem, kar sem imel, zato so boji bolj izenačeni."
"Danes imajo vsi tekmovalci podobne deske, plošče, vezi čevlje, težko je dobiti nekaj več. A že malenkost je lahko pomembna, to malenkost je treba najti, moraš imeti desko, na kateri se počutiš udobno. Iskanje tega pa je bolj naporno, stresno, jemlje ti čas in energijo, včasih je celo bolj naporno kot treningi in tekmovanja. To je tudi razlog, da nameravam nastopati samo v veleslalomu, edini olimpijski disciplini. Dvojno delo, dvojno iskanje ustrezne opreme, bi bilo preveč za moja leta. Nisem več rosno mlad," pravi Gorenjec.
