Na koledarju je pisalo 14. februar 1994, dan zaljubljencev. Kot vsako leto so si pari tudi takrat izmenjali darila in obljubili (večno) ljubezen. Bill Clinton je bil predsednik ZDA, Kurt Cobain pa je z Nirvano še vedno v živo pel Smells like Teen Spirit in Come as you are.
Armin Zöggeler je takrat štel 20 let, le malo pred tem pa se je odločil, da si bo ostrigel dolge rockovske lase in da se bo ukvarjal s profesionalnim športom. Sedel je na sani in prav na dan zaljubljencev 14. februarja 1994 v Lillehammerju na prvih zimskih olimpijskih igrah osvojil bronasto medaljo.
Leta 1994 in 1998 bronast
Ta medalja je bila zgolj začetek skoraj neskončne zgodbe. Za fanta iz majhne vasi na Južnem Tirolskem, ki šteje le nekaj duš, je 20 let minilo s svetlobno hitrostjo. To so bila leta treninga, osredotočenosti, ledenih ploskev, sani in večne skromnosti. Zöggeler je na šestih zaporednih olimpijskih igrah osvojil šest medalj, kar pred njim ni uspelo še nikomur v zgodovini. In morda nikoli več nikomur ne bo.
V Lillehammerju leta 1994, ko ga ni poznal skoraj nihče, je osvojil bron, zaostal je le za legendama tistega obdobja, Nemcem Georgom Hacklom in Avstrijcem Markusom Prockom. V Naganu leta 1998 je bil bronast in je Hacklu že močno "dihal za ovratnik".
Prvič zlat v Salt Lake Cityju
Vedel je, da bo njegov čas prišel zelo kmalu. Veliki trenutek je dočakal v Salt Lake Cityju leta 2002. Osvojil je zlato, stara rivala Hackl in Prock pa sta morala priznati poraz. Na domačem prizorišču v Torinu leta 2006 je postal nesmrten - osvojil je drugo zlato medaljo zapored. Blizu mu ni prišel nihče.
A leta so ga počasi začela dohitevati - čutil je bolečine, vzpenjati so se začeli mlajši nasprotniki, a je hkrati postajal tudi vse bolj izkušen. V Vancouvru leta 2010 si je prisankal tretje mesto, prvi je bil Nemec Felix Loch, ki je na letošnjih igrah v Sočiju ubranil naslov.
Šampioni ničesar ne prepustijo naključju
Zöggeler vzdevka kanibal ne mara. Je umirjen človek, ki pri 40 letih še vedno ljubi hitrost, a tudi svojo družino, tišino, v kateri uživa na domači kmetiji, in sprehode po okoliških gorah. Ko trenira, je popolnoma osredotočen - na vožnjo s sanmi, material in fizično pripravo. Šampioni ničesar ne prepustijo naključju.
