"Nepotopljivi" Titanik je potopila ledena gora, vendar so tudi drugi razlogi, ki so pripomogli k tragediji pred sto leti. "Titanic ni pristal na dnu severnega Atlantika zaradi le ene stvari," piše Richard Corfield v Physics World Retrospective o katastrofi, v kateri je med 14. in 15. aprilom leta 1912 umrlo 1.514 ljudi. "Namesto tega je ladjo potopil popoln splet okoliščin."
1. Ledena gora, v katero se je na poti iz Southamptona v New York zaletel Titanik, je številka ena na seznamu desetih okoliščin. Corfield navaja še devet drugih:
2. Zaradi podnebja je nastalo več ledenih gorá: vremenske razmere v Severnem Atlantiku so bile še posebej ugodne za "zajemanje" ledenih gorá na križišču labradorskega in zalivskega toka, ki je bil toplejši kot običajno, ker je bilo tam več ledenih kosov kot sicer.
4. Ladja je plula prehitro: "Dejstvo je, da je Titanic potoval prehitro na območju, ki je znano po večji koncentraciji ledu," pravi Mark Nichol, skrbnik spletne strani o ladjah.
5. Opozoril na ledene gore nihče ni vzel dovolj resno: Titanik je prejel več opozoril o ledenih področjih v severnem Atlantiku. Zadnjega in najpomembnejšega radijski operater Jack Phillip ni posredoval kapitanu Smithu, ker ni imelo oznake, ki zahteva osebno potrditev kapitana.
6. Daljnogled je bil zaklenjen: Corfield tudi pravi, da je bil daljnogled, ki bi ga lahko uporabili za opazovanje okolice, zaklenjen, ključ pa je imel David Blair, častnik, ki so ga vrgli z ladje pred odhodom. Nekateri zgodovinarji menijo, da bi z daljnogledom opazili ledene gmote pred trčenjem, drugi pa so prepričani, da ne bi bilo nič drugače.
7. Krmar je zavil v napačno smer: ali je Titanikov krmar obrnil ladjo proti ledeni gori namesto proč? Ukaz naj bi mu napačno prenesli. To trditev je leta 2010 predstavila Louise Patten. Zgodbo naj bi ji povedal dedek, ladijski častnik, ki je nesrečo preživel. Napako so menda odkrili hitro, vendar ne dovolj, da bi preprečili trčenje.
8. Povratni potisk je zmanjšal okretnost ladje: tik pred trkom je prvi častnik William McMaster Murdoch zapovedal ladijske motorje pognati vzvratno. Levi in desni propeler sta se zavrtela nazaj, osrednji pa se je zaradi konfiguracije krme lahko le ustavil. Po Corfieldovih besedah je to močno zmanjšalo sposobnost obračanja ladje.
9. Železne zakovice so bile prešibke: metalurga Tim Foecke in Jennifer Hooper McCarty sta pregledala materiale za gradnjo Titanika in ugotovila, da so jeklene plošče v smeri premca in krme skupaj držale železne zakovice slabe kakovosti. Boljših je zmanjkalo ali pa se jih ni dalo vstaviti na določena mesta. Slabše pri trku prej popustijo.
10. Bilo je premalo rešilnih čolnov: morda je največja tragedija prav to, da ni bilo dovolj rešilnih čolnov za več kot 2.200 potnikov, ampak le za 1.200.
