Danes mineva 20 let od od najhujšega brodoloma v Evropi po drugi svetovni vojni, v katerem je umrlo 852 ljudi. Trajekt Estonia je v morje potonil le ve eni uri, brodolom pa je od 989 potnikov preživelo 137 ljudi.
Trajekt je bil na poti iz estonskega Tallinna proti švedskemu Stockholm, ko je v zgodnjih jutranjih urah pa ga je pred finsko obalo zajela nevihta. Ko je na Finskem stekla reševalna akcija, je bilo za večino potnikov in članov posadke že prepozno - umrli so med potapljanjem trajekta ali pa zaradi podhladitve v vodi, ki je imela okoli deset stopinj Celzija. Rešili so 138 ljudi, a je eden med njimi kasneje umrl v bolnišnici.
Napačno skonstruiran ščitnik na premcu
Preiskovalna komisija, ki je preučila nesrečo in na katero so letele ostre kritike, je glavno krivdo za tako hiter potop več ton težkega trajekta pripisala napačno skonstruiranemu ščitniku na premcu in napakam posadke, ki je bila večinioma estonska. Ti zaključki pa vse do danes niso utišali ugibanj o resničnih vzrokih potopa trajekta, ki je bil leta 1980 izdelan v nemški ladjedelnici Meyer-Werft.
Ščitnik na premcu 157 metrov dolge ladje se je na odprtem morju odprl in se nato odlomil, zatem pa je ogromna količina vode hitro in neovirano vdrla na palubo za avtomobile.
Zakaj je do tega prišlo še vedno ni dokončno jasno. Namigovanja, da bi lahko do brodoloma privedla sabotaža ali eksplozija bombe na trajektu, ker naj bi ta prevažal vojaško tehnologijo, so večkrat uradno zanikali. .
Brez sodnih posedic
Natančen vzrok nesreče, ki bi prinesel tudi sodne posledice za odgovorne, tako tudi po dveh desetletjih ostaja neznanka. To pa še vedno ne da miru preživelim in svojcem žrtev. "Želimo ugotoviti, kaj se je zgodilo," pravi predsedujoči skladu za žrtve Estonie in njihove svojce na Švedskem Lennart Berglund. Večina potnikov je bila iz Švedske, 232 jih je bilo iz Estonije.
Pristojne oblasti v zvezi z nesrečo ne izvajajo nobenih preiskav več, poleg tega pa tudi pri prvih preiskavah k sodelovanju niso povabile preživelih, pravi Berglund. "Zaradi tega so zelo jezni," pravi Berglund.
Odtrgani ščit na premcu je edina stvar, ki so jo po potopu Estonie potegnili na kopno. Švedska vlada kljub večkratnim zahtevam preživelih in svojcev pokojnih ni držala obljube o dvigu ladje ali iskanju trupel v razbitinah.
Namesto tega so Estonio z zakonom razglasili za grobišče za okoli 700 v razbitinah ujetih žrtev. Novih načrtov za dvig trajekta ni, pravijo na švedskem obrambnem ministrstvu.
Nevarnost še vedno velika
Je pa tragedija Estonie privedla do velikih sprememb v ladjedelniški branži. Tako so poostrili zahteve za gradnjo ladij, kar je občutno izboljšalo varnost na morju, pravi vodja Evropske agencije za pomorsko varnost Markku Mylly. Da je plovba v Baltskem morju varnejša, pravijo tudi v estonski pomorski službi.
A Rene Allik z estonske policijske in carinske uprave kljub temu svari, da v majhnem in plitvem morju z veliko gostoto prometa nevarnost nesreč ostaja velika. "Verjetno je le vprašanje časa, da se spet nekaj zgodi," meni Allik.
Nesreče ladij in trajektov z velikim številom žrtev se še naprej dogajajo tudi drugod. Letos je svet pretresla tragedija trajekta Sewol s 476 ljudmi na krovu, ki je pred jugozahodno obalo Južne Koreje potonil 16. aprila. V nesreči je uradno umrlo 292 ljudi, še vedno jih 12 pogrešajo. Večina potnikov je bila najstnikov na srednješolskem izletu.
