"Prijele so naju egiptovske oblasti ter predale zloglasni tajni policiji Mukhabarat. Snemalno in fotografsko opremo so nama zasegli. Sledilo je ločeno zaslišanje, med katerim je bilo mogoče iz sosednjih sob slišati nadiranje, tepež in krike. Po zaslišanju sva vso noč presedela v mrzli sobi, ki jo je osvetljevala močna fluorescentna luč. Najino tesnobo so stopnjevali kriki bolečine iz preostalih sob stavbe," začne pripoved novinar časnika New York Times Souad Mekhennet, ki je bil skupaj s sodelavcem Nicholasom Kulishem v Egiptu vse od začetka demonstracij. Prijeli so ju v četrtek popoldan, ko sta se z avtomobilom vračala iz Aleksandrije v središče Kaira.
"V ujetništvu je bilo grozno. Počutila sva se popolnoma nemočna in negotova o tem, kje in na kakšen način naju bodo obravnavali. Daleč najslabši del nima nič opraviti z najino obravnavo. Zlorabo Egipčanov je bilo mogoče videti, predvsem pa slišati skozi stene tega groznega objekta," poudari Souad.
Novinarja nadaljujeta, da so Egipčani v celicah omenjene zgradbe zaprti mesece, celo leta. "Najin pripor je razkril grozljive razsežnosti zlorab in mučenj, ki jih nad svojimi državljani izvajajo policija, obveščevalne agencije ter različne državne varnostne službe. Količina bolečine pojasni dejstvo, da so se ljudje podali na ulice in zahtevali pravico," izpostavi Nicholas.
Mučijo tudi novinarje
Dejstvo je, da so podobno grozo na lastni koži občutili številni novinarji. Dvojica je imela srečo, da jo je odnesla brez poškodb, saj so v zadnjih dneh prišle v javnost informacije o mučenju številnih pripadnikov sedme sile. Po podatkih odbora za zaščito novinarjev naj bi se od začetka demonstracij v egiptovskih zaporih znašlo okoli 30 novinarjev. Zabeleženih je bilo 26 napadov s strani policije in varnostnih sil, v osmih primerih so jim zasegli fotografsko in snemalno opremo.
"Zjutraj sva slišala glas obupanega moškega, ki je s francoskih naglasom v angleščini vzklikal: 'Kje sem? Kaj se dogaja? Odgovorite mi, odgovorite mi!' Nekaj trenutkov zatem naju je paznik, ki sliši na ime Marwan, poklical k vratom in nama zabrusil, naj pogledava skozi okno. Videla sva okoli 20 ljudi, Egipčanov in zahodnjakov. Vsi so bili vklenjeni, oči so imeli zavezane. Še dan prej je bila sosednja soba popolnoma prazna," pripoveduje Souad. "Z vama bi lahko ravnali precej slabše," jima je dejal paznik in dodal, da je v zgradbi okoli tisoč zapornikov.
"Tega ne želita videti"
Marwan se je po pripovedovanju novinarjev ponovno pojavil ob 11. uri dopoldan ter jima odprl vrata. "Po dobri uri so nama vrnili opremo in težkega srca sva se napotila mimo množice vklenjenih ljudi. Napotili so naju v avtomobil ter nama ukazali, naj skloniva glave. 'Če bosta dvignila pogled, bosta videla nekaj, kar si nikoli nista želela videti', nama je dejal pripadnik varnostnih sil," navaja Nicholas.
"Čez dobro uro se je avtomobil ustavil in izvlekli so naju na ulico. Bila sva nekaj ulic stran od glavnega trga v Kairu,“ konča Souad.
