Soočenje ameriških demokratskih kandidatov za predsedniško nominacijo na športnem stadionu Soldier Field v Čikagu je potekalo v znamenju spopada glede zunanjepolitičnih vprašanj.
Pred 15.000 člani ameriških sindikatov, združenih pod krovno organizacijo AFL-CIO, je sedem od
osmih kandidatov (manjkal je le nekdanji guverner Aljaske
Mike Gravel) pretresalo najrazličnejša vprašanja, od stanja na trgu domače delovne
sile do sporazuma NAFTA in mednarodne politike.
Večjih presenečenj med soočenjem ni bilo, saj je vodilna demokratska kandidatka
Hillary Clinton uspešno odbijala napade najbližjih zasledovalcev
Baracka Obame in
Johna Edwardsa. Vsi kandidati pa so se strinjali s potrebo po ustvarjanju
kakovostnih novih delovnih mest .
Pakistan ima jedrsko orožje. Zadnja stvar, ki si jo želimo, je, da bi pripadniki Al Kaide prišli v Pakistanu na oblast in imeli dostop do jedrskega orožja. Hillary Clinton
|
|
Ameriški sindikati se že več let pritožujejo zaradi sporazumov o prosti trgovini, ki jih krivijo za ukinjanje dobrih delovnih mest v ZDA. Eden od takšnih je sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA), ki ga je leta 1993 podpisal nekdanji predsednik Bill Clinton . Njegova žena Hillary do sporazuma kljub temu ni bila prizanesljiva, pa tudi Obama in Edwards sta poudarjala, da je sporazum NAFTA sicer nujen, vendar potreben reforme. Kandidati so se zavzemali tudi za tršo gospodarsko politiko do Kitajske, s katero imajo ZDA velik zunanjetrgovinski primanjkljaj.
Obamin zdrs pri Pakistanu
Precej bolj vroče je bilo glede zunanjepolitičnih tem, saj se je moral Obama braniti zaradi svojih nedavnih izjav, da bi kot predsednik ukazal napad na položaje Al Kaide v Pakistanu tudi brez privolitve tamkajšnjih oblasti. Clintonova je takšne izjave označila za zelo naivne in brez razumevanja za razmere v svetovni politiki, saj bi Obamove besede lahko ogrozile položaj pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa .
Obama tekmici ni ostal dolžan. "Zdi se mi zelo zanimivo, da tisti, ki so pomagali pri avtorizaciji največje zunanjepolitične katastrofe v naši generaciji, sedaj kritizirajo mene, ki želim zgolj zagotoviti, da smo na pravi strani boja proti teroristom," je kritiziral podporo Clintonove glede vojne v Iraku.
Obama in Edwards sta tudi tokrat večkrat napadla Clintonovo, med drugim zato, ker naj bi nekdanja prva dama denar za kampanjo prejemala tudi od lobistov in bogatašev z Wall Streeta. Clintonova je z umirjenim tonom in nasmeškom odgovarjala, da ji je kar všeč, da se tudi druge kampanje ukvarjajo z njo. Glede obtožb, da prejema finančno podporo od zainteresiranih ameriških korporacij, je odvrnila, da je že 15 let na okopih fronte proti "desničarski mašineriji" in se ji zna upreti.
Clintonova krepi vodstvo
Po zadnji Gallupovi raziskavi javnega mnenja newyorška senatorka krepi svojo prednost. Clintonovo podpira že 48 odstotkov vprašanih, kar je 22 odstotkov več kot Obamo (26 odstotkov) in kar osem odstotkov več, kot ji je podobna anketa namerila pred tremi tedni. V istem času je Obami, senatorju iz Illinoisa, podpora upadla za dva odstotka. Nekdanji senator iz Severne Karoline je na tretjem mestu z 12 odstotki.