"Časa za pogajanja ni več. Islandija nam mora poplačati dolg. O tem bo zdaj odločalo sodišče," je po vnovičnem ne Islandcev opozoril danski minister za finance Jan Kees de Jager. Z Veliko Britanijo se že dogovarjata o tožbi.
Islandci so v soboto na referendumu znova odločali, ali naj njihova država vrne Veliki Britaniji in Danski skoraj štiri milijarde evrov, kolikor jih islandska propadla banka Icesave dolguje britanskim in danskim varčevalcem. Ta znesek sta varčevalcem že vrnili Velika Britanija in Danska sami, zdaj pa pričakujeta, da jima Islandija vrne omenjeni znesek. A po skoraj 90 odstotkih preštetih glasov je po poročanju BBC-ja 59 odstotkov Islandcev obkrožilo ne, le 41 odstotkov pa je podrlo vrnitev dolga.
Razočarana tudi islandska vlada
Odločitev je razočarala tudi islandskega finančnega ministra Steingrimurja Sigfussona, ki pravi, da so volivci izbrali "najslabšo možno rešitev". Prepričan je, da bo zadeva končala na sodišču in da se bo vlekla vsaj eno leto. Britanski finančni minister Danny Alexsander Sigfussnu ni dal razloga za optimizem: "Obvezani smo, da dobimo denar nazaj, in za to si bomo prizadevali, dokler ga ne dobimo. Naša država se prav tako spopada s finančnimi težavami in ta denar nam bi pomagal."
O sporu med Veliko Britanijo in Dansko na eni strani in Islandijo na drugi bo odločalo mednarodno sodišče Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta).
Že drugič ne
To je bil sicer že drugi dogovor o poplačilu dolgov zaradi propadle banke, ki je veljal za bolj ugodnega kot prvi, katerega so volivci prav tako zavrnili na referendumu. Na prvem referendumu januarja lani je proti glasovalo kar 93 odstotkov Islandcev.
Dogovor, o katerem so glasovali v soboto, bi Islandiji omogočil postopno odplačevanje dolga do leta 2046. Podporo je imel tudi med parlamentarci, očitno pa ne tudi med volivci.
