V komisiji ob najavi predloga poudarjajo, da ne bodo nikdar sprejeli izkoriščanja ljudi v politične namene in da je to ukrep v podporo članicam, ki se spoprijemajo s takšnimi hibridnimi napadi. Nov pravni okvir, ki ga predlaga komisija, bo EU omogočal sprejetje ciljno usmerjenih ukrepov proti prevoznikom po kopnem, zraku, celinskih vodnih poteh in morju, ki so vpleteni v tihotapljenje ljudi v EU ali trgovino z njimi.
Med možnostmi ukrepanja komisija navaja omejitev delovanja prevoznikov, zamrznitev dovoljenj ali pravic do oskrbe z gorivom ali vzdrževanja v EU in prepoved prehoda čez ozemlje unije. Vsak ukrep te vrste naj bi spremljale razne oblike podpore, zlasti humanitarna pomoč.
Ukrepi bodo sorazmerni, o njih se bo odločalo od primera do primera. Evropska komisarka za promet Adina Valean je ob tem poudarila, da je namen teh pravil preprečiti zlorabo komercialnega prevoza za tihotapljenje ljudi ali trgovino z njimi.
Prevoznike naj bi na črni seznam uvrstili za obdobje do enega leta, ki ga bo mogoče podaljšati, je pojasnila komisarka. Ob tem je sicer izpostavila, da je ključna preventiva in da upajo, da teh pravil ne bo treba uporabiti, ker nihče ne bo želel biti tako ožigosan.
Predlagano zakonodajo morata sicer potrditi Svet EU, v okviru katerega odločajo članice EU, in Evropski parlament. To torej ne bo takojšen ukrep, temveč zakonodaja za uporabo v prihodnosti, podobna obstoječemu črnemu seznamu glede varnosti letalskih prevoznikov.
Nove sankcije proti Belorusiji
EU vzporedno pripravlja tudi peti sveženj sankcij proti režimu v Minsku. Zunanji ministri unije so minuli teden razširili pravni okvir ukrepov zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo, tako da bo s tem mogoče kaznovati tudi posameznike in podjetja, na primer turistične agencije in letalske prevoznike, ki izkoriščajo migrante v politične namene.
Politični dogovor o teh sankcijah so ministri dosegli minuli teden, potrditev pa se pričakuje prihodnji teden. Na kazenski seznam naj bi uvrstili okoli 30 oziroma 40 posameznikov in pravnih oseb.
Komisija je napovedala tudi dodatnih 200 milijonov evrov v pomoč Poljski, Litvi in Latviji pri spoprijemanju s težavami na meji z Belorusijo. Ob tem ponavljajo, da je mogoče evropska sredstva nameniti za nadzor meje z vozili in tehnologijo, ne pa za fizične ovire, kot so žičnate ograje.
EU sankcije v odziv na izkoriščanje migrantov na zunanji meji unije z Belorusijo usklajuje z ZDA, Kanado in Veliko Britanijo, je izpostavila predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Podpredsednik komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, je ob tem izpostavil, da to ni migracijska, temveč varnostna kriza. Pozval je tudi k doslednemu obveščanju, da ne gre za prodajo vstopnic v EU, temveč v mrzel gozd.
EU se po Schinasovih besedah sedaj osredotoča na prostovoljno vračanje migrantov iz Belorusije v njihove izvorne države, za kar bo komisija namenila do 3,5 milijona evrov.
Poleg tega je podpredsednik komisije napovedal, da bodo izkoriščanje migrantov v politične namene zakonsko opredelili tudi v okviru načrtovane prenove schengenskega zakonika, in sicer naj bi predvideli možnost izrednih ukrepov tudi v primeru izkoriščanja migrantov.
