Vulkan Laki. Izjemen izbruh islandskega vulkana leta 1783 je temperature v Evropi in na severovzhodu ZDA znižal za kar okoli tri stopinje Celzija. Na obeh straneh Atlantika so bila hladnejša kot po navadi tudi naslednja tri leta. Zaradi oblaka vulkanskega prahu naj bi v Evropi takrat umrlo več tisoč ljudi.
"Vulkanski izbruhi načeloma znižajo povprečno globalno temperaturo, saj ima izbruhani aerosol veliko večji vpliv na podnebje kot toplogredni plini, ki jih prav tako izbruhajo vulkani," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Dodaja, da bi povečana vulkanska dejavnost, če bi šlo za različno locirane, hkrati dejavne vulkane na obeh poloblah in v tropih, lahko znižala globalno temperaturo. To znižanje bi bilo manjše od ene stopinje Celzija, učinek pa bi zbledel po okoli štirih letih.
Hladneje do dve stopinji
Bruhanje vulkanov na Islandiji pa bi lahko temperaturo lokalno, v Severni in Srednji Evropi znižalo tudi za dve stopinji Celzija, pravi Kajfež Bogatajeva. "Sprememba pa bi trajala le okoli pol leta. Torej bi šlo za hladnejše vreme in ne podnebje," dodaja klimatologinja.
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinjaVplivna območja vulkanov na globalno temperaturo so bolj v bližini ekvatorja, na primer v Indoneziji.
Vulkanologi ugotavljajo, da bi se lahko na Islandiji, ki je bila zadnja desetletja vulkansko nedejavna, znova začelo daljše obdobje povečane dejavnosti vulkanov. Ti bi lahko vplivali na evropsko ozemlje, njihov globalni pomen pa bi bil manjši, sklene Kajfež Bogatajeva.
