Svet
28 ogledov

Do Snowdna se je prebila slovenska novinarka

Edward Snowden EPA
Na moskovskem letališču se je slovenski novinarki edini na svetu uspelo prebiti do Edwarda Snowdna.

Delova dopisnica Polona Frelih je edina novinarka, ki se ji je uspelo prebiti na srečanje z ameriškim žvižgačem Edwardom Snowdnom, poroča spletno Delo. "Kot edini novinarki na svetu mi je dostop na zaprto srečanje z Edwardom Snowdnom omogočila človekoljubna organizacija,“ je povedala in dodala, da jih je bilo na seznamu enajstih, in „ker se predstavniki ruskih človekoljubnih organizacij med seboj zelo dobro poznajo, sem do zadnjega trepetala, ali mi bo uspelo.“

Srečanja, ki je trajalo 45 minut, se je Frelihova udeležila zakrinkana kot sodelavka človekoljubne organizacije. "Srečanje s Snowdnom je bilo pravzaprav nekaterim tako odveč, da so mi z veseljem prepustili mesto," pa je povedala novinarka za RTV.

Fotografirati se Snowden ni želel, saj naj bi vsak posnetek ogrozil njegovo varnost, a Frelihovi ga je vseeno uspelo nekajkrat fotografirati. "Ne, vsaka fotografija zame pomeni manj varnosti," je zavrnil prošnjo, videti pa je bil krhek.

"Imel sem možnost brati vaša sporočila"

Nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) je v izjavi na petkovem srečanju z ruskimi borci za človekove pravice opozoril, da je imel še pred dobrim mesecem dni "možnost brez kakršnega koli naloga iskati, zaseči in brati vaša sporočila". Gre za moč, s katero je mogoče "spremeniti usodo ljudi", meni. Snowden je v izjavi poudaril, da je imel ne tako dolgo nazaj "družino in dom v raju" ter da je živel v velikem udobju. Ob tem pa je imel dostop do komunikacije "kogarkoli, ob katerem koli času".

Opozoril je, da to predstavlja "resno kršitev prava". Iz zapisa njegovih izjav na srečanju, ki ga je objavila spletna stran WikiLeaks, je razvidno, da je ravnanje NSA po njegovem v nasprotju s četrtim in petim amandmajem ameriške ustave, 12. členom splošne deklaracije človekovih pravic in številnimi statuti in pogodbami, ki prepovedujejo "takšne sisteme masovnega, prodornega nadzora".

"Medtem ko ameriška ustava takšne programe razglaša za nezakonite, moja vlada trdi, da skrivne odločitve sodišča, ki jih svet ne sme videti, nekako legitimirajo nezakonito početje," poudarja Snowden. "Nemoralno ne more postati moralno z uporabo skrivnega prava," dodaja žvižgač.

Storil le, kar je prav

Glede lastnega delovanja se je Snowden skliceval na načelo, razglašeno leta 1945 v Nürnbergu. To načelo prepoznava mednarodne dolžnosti posameznika, ki presegajo nacionalne zaveze pokorščine. V skladu z načelom imajo posamezni državljani "dolžnost kršiti domače pravo, da bi preprečili zločine proti miru in človečnosti".

Snowden tako poudarja, da je storil le to, kar verjame, da je prav. "Nisem se želel okoristiti. Nisem poskušal prodati ameriških skrivnosti. Nisem se povezal s katero koli tujo vlado, da bi si zagotovil varnost," je poudaril. "Nasprotno, kar sem vedel, sem razkril javnosti, zato da lahko vsi razpravljamo o zadevah, ki se tičejo nas vseh, in to pri belem dnevu," je dodal. "Moralna odločitev" za razkritje "je bila draga, a to je bilo pravilno in ničesar ne obžalujem", še poudarja Snowden.

Prosil za pomoč pri varnem prehodu

Sicer pa je žvižgač opozoril tudi na nezakonito delovanje ZDA v lovu nanj. Te so od Hongkonga zahtevale, naj ga izroči brez vsakršne pravne podlage, državam, ki bi mu ponudile azil, so grozile s sankcijami. Vojaškim zaveznicam so celo ukazale prizemljitev letala predsednika ene od latinskoameriških držav. "Te nevarne eksalacije predstavljajo grožnjo ne le dostojanstvu Latinske Amerike, ampak tudi temeljnim pravicam vsakega človeka, da živi brez preganjanja in da zaprosi za in uživa v azilu," pravi Snowden.

Žvižgač se je ob tem zahvalil državam, ki so se zoperstavile kršitvam človekovih pravic in mu ponudile azil. Med njimi so Rusija, Venezuela, Bolivija, Nikaragva in Ekvador. "Z zavračanjem žrtvovanja svojih načel v luči zastraševanja so si zaslužile spoštovanje sveta," je dejal Snowden. Izpostavil je svoj namen potovati v vsako od teh držav in izraziti zahvalo ljudem in voditeljem.

Snowden je v petek tudi poudaril, da "formalno sprejema vse ponudbe" podpore ali azila in vse ostale, ki mu bodo morda ponujene v prihodnje. Ob tem je navzoče prosil za pomoč pri zagotovitvi varnega prehoda na njegovem potovanju v Latinsko Ameriko. Dokler ta ne bo omogočen, pa želi Snowden uživati azil v Rusiji. Zanj je v petek že zaprosil.

Komentarjev 1
  • zic 18:17 13.julij 2013.

    kwa smo pa mi hudi??? kr prebila se je do njega??? big deal, ful ma koristi Slovenija zaradi tega??? wtrf