Egipt trenutno ne izpolnjuje pogojev za izvedbo pravičnih volitev, egiptovska vojska pa se "obnaša, kot da se ne bi zgodila nikakršna revolucija in ne bi padel noben režim" in države ne vodi na poti k demokraciji, je svojo odločitev za umik kandidature v izjavi za javnost pojasnil El Baradej.
"Namesto združevanja naroda s pomočjo organiziranega političnega procesa ... je (vrhovni vojaški svet) doslej vse odločitve sprejemal sam, na način, ki odraža zmedo in zaostrene družbene delitve, medtem ko trenutno nujno potrebujemo solidarnost," je še poudaril Nobelov nagrajenec in nekdanji vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Veliko prispeval k revoluciji
El Baradej, ki si prizadeva za sekularno demokratizacijo Egipta, je sicer kot strokovnjak in diplomat zelo spoštovan v mednarodni skupnosti. Prav njemu številni analitiki pripisujejo velike zasluge za začetek protirežimskih protestov v Egiptu konec leta 2010, ki so privedle k padcu Mubarakovega režima 25. januarja 2011.
Mubarak je sicer odstopil, potem ko je protestnike očitno podprla vojska. Ta je nato prevzela oblast v državi in jo bo predvidoma obdržala do izvedbe predsedniških volitev junija - prvih demokratičnih volitev po padcu Mubarakovega režima.
Volitve še kar potekajo
A na vrhovni vojaški svet v zadnjem času letijo čedalje ostrejše kritike zaradi počasnega izvajanja reform in nasilnega zatiranja demonstrantov, ki se ne strinjajo z njegovim načinom vladanja, in pozivi k predčasnemu sestopu z oblasti.
V Egiptu sicer trenutno poteka zadnja faza trofaznih parlamentarnih volitev, na katerih bosta najverjetneje slavili islamistični stranki Svoboda in pravičnost ter Al Nur. Ko bo novi parlament sestavljen, bo imenoval posebno komisijo, ki bo oblikovala novo egiptovsko ustavo. Ta naj bi stopila v veljavo, še preden bodo junija izvedli predsedniške volitve.
