V času okrepljene opozicije in gospodarske krize mu grozi izguba absolutne večine v parlamentu, prav tako ni gotovo, da bo v nedeljo že izvoljen.
Erdogan je zmagal na vseh volitvah, odkar je njegova konservativna islamska stranka Pravičnost in razvoj (AKP) leta 2002 prišla na oblast. Tokrat pa ankete kažejo, da ima med petimi protikandidati močnega tekmeca v kandidatu glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Muharremu Inceju.
Ob tem v skladu z aprila lani sprejetimi ustavnimi spremembami predsedniške in parlamentarne volitve prvič potekajo na isti dan in po njih bo v državi namesto sedanjega parlamentarnega uveljavljen predsedniški sistem. Z njim bo novi predsednik dobil več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.
Že drugi krog in izguba večine v parlamentu bo velik poraz
Tako bo samo očitna zmaga v prvem krogu predsedniških volitev in parlamentarna večina njegove AKP pomenila jasno zmago za Erdogana, izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP. Po oceni analitikov bi se lahko zgodilo, da se bo moral za položaj z Incejem potegovati v drugem krogu 8. julija. AKP pa grozi izguba parlamentarne večine zaradi koalicije štirih opozicijskih strank, kakršne še ni bilo.
V skladu z marca letos uvedeno volilno zakonodajo lahko namreč prvič v zgodovini države politične stranke oblikujejo volilne koalicije. AKP je sile združila v koaliciji Ljudsko zavezništvo s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP) in drugim ultranacionalističnim gibanjem BBP. Erdogan je predsedniški kandidat koalicije.
V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu so glavne opozicijske stranke - sekularna CHP, desnosredinska stranka Iyi (Dobra), islamistična stranka Saadet ter konservativna Demokratska stranka (DP). Tri imajo svoje predsedniške kandidate - ob Inceju sta kandidata še bivša notranja ministrica in podpredsednica parlamenta Meral Aksener (Iyi) in Temel Karamollaoglu (Saadet).
Kampanjo vodi kar iz zapora
Samo tri stranke nastopajo same. Med njimi ima možnost za prestop 10-odstotnega volilnega praga le prokurdska stranka HDP, ki odločno nasprotuje Erdoganu. Njen predsedniški kandidat Selahattin Demirtas vodi kampanjo kar iz zapora, kjer od novembra 2016 zaradi obtožb terorizma čaka na sojenje, navaja AFP.
Elise Massicard s Francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave izpostavlja, da tokrat ne gre za klasično opozicijo, s katero se je Erdogan soočal zadnjih 15 let in ki jo je bolj ali manj ves čas uspel obvladovati in potisniti na rob. Meni, da gre za novo politično dinamiko, potem ko je opozicija dobila zagon po tesni potrditvi ustavnih sprememb na lanskem referendumu.
Večina javnomnenjskih anket - ki jih je v Turčiji sicer treba jemati z zadržanostjo - napoveduje, da Erdogan v nedeljo ne bo dobil potrebnih več kot 50 odstotkov glasov, čeprav ostaja daleč najbolj priljubljen politik v državi.
Danes objavljena anketa instituta Gezici pa kaže, da njegova stranka AKP ne bo dobila absolutne večine v parlamentu. Prejela naj bi 43,6 odstotka glasov. Stranka MHP, s katero nastopa skupaj v predvolilni koaliciji, pa naj bi dobila 5,3 odstotka. Erdogan je sicer prav danes prvič javno omenil možnost sklenitve koalicije po volitvah, če AKP ne bo dobila 300 od skupno 600 poslanskih mest.
Visoka inflacija, turška valuta izgublja vrednost
Do volitev prihaja v gospodarsko bolj turbulentnih časih in to kljub visoki gospodarski rasti, saj je inflacija narasla na 12,1 odstotka, turška lira pa je v odnosu do ameriškega dolarja letos zgubila 20 odstotkov vrednosti.
Erdogan je volitve sklical več kot leto dni pred rednimi, saj bi te morale biti šele novembra 2019. Analitiki menijo, da prav zato, da bi bile končane še pred globljim padcem gospodarstva.
Opozicija igra na znake Erdoganove utrujenosti, prav tako kot Zahod pa opozarja na drastičen padec svobode izražanja pod njegovo vladavino, še posebej po poskusu državnega udara leta 2016.
V vsakem primeru naj bi bilo konec izrednih razmer
Med kampanjo se je bil Erdogan prvič prisiljen odzivati, saj se je prvič zgodilo, da je opozicija določala tempo in teme kampanje. Potem ko je CHP napovedala, da bo v primeru zmage odpravila izredne razmere, ki veljajo od poskusa udara julija 2016, je isto obljubil tudi on.
Na volišča, ki bodo v nedeljo odprta od 7. do 16. ure po srednjeevropskem času, je povabljenih 56,3 milijona volivcev. Okoli tri milijone volivcev v diaspori je svoje glasove že lahko oddalo do 19. junija.
Na parlamentarnih volitvah bodo v skladu z ustavnimi spremembami namesto dosedanjih 550 volili 600 poslancev. Samo stranke oziroma koalicije, ki na nacionalni ravni presežejo 10-odstotni volilni prag, dobijo poslanska mesta. Volivci sicer glasujejo za stranke, a bodo 10-odsotni prag upoštevali za celotno koalicijo. Stranke v koaliciji si bodo mesta nato razdelile glede na število glasov.
Po novem bodo veljavne tudi glasovnice brez pečata, kar je za opozicijo sporno, saj to pomeni večjo možnost prevar. Sporno se jim zdi tudi premikanje volilnih skrinjic med volilnimi okrožji "kot varnostnega ukrepa", kot tudi to, da bodo lahko na volišča vstopali policisti in z njih odstranjevali volivce ali opazovalce, če bodo povzročali težave. Opozicija meni, da želijo z ukrepi zastrašiti določene volivce ali zaplesti volilni proces, še posebej na večinsko kurdskem jugovzhodu.
