Za Zelene in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev.
Ostali dve stranki, ki sta sodelovali na volitvah, avstrijski komunisti (KPÖ) in Demokratično, nevtralno, avtentično (DNA), sta s tremi in 2,5 odstotka glasov ostali pod štiriodstotnim pragom za izvolitev v Evropski parlament.
Na prejšnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 je največ glasov, 34,55 odstotka, osvojila ÖVP. SPÖ je bila na drugem mestu s 23,9 odstotka, svobodnjake je tedaj podprlo 17,2 odstotka volivcev. Zeleni so dobili 14 odstotkov glasov, Neos pa 8,4 odstotka.
V Avstriji s 6,4 milijona volilnih upravičencev so danes volili 20 evropskih poslancev, saj bo Avstrija v Evropskem parlamentu v novem sklicu pridobila en poslanski sedež. Glasovali so lahko tudi 16- in 17-letniki.
Glede na izide vzporednih volitev naj bi svobodnjaki v novem sklicu Evropskega parlamenta imeli šest sedežev, ÖVP in SPÖ po pet, Neos in Zeleni pa po dva.
"Avstrijci so danes poslali jasen signal, da si s svobodnjaki iskreno želijo pozitivnih sprememb," je dejal nosilec liste FPÖ Harald Vilimsky v prvem odzivu za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Nosilec liste ÖVP Reinhold Lopatka pa je za časnik Der Standard dejal, da stranki žal ni uspelo doseči cilja, da bi ohranila enako število sedežev v Evropskem parlamentu. Glede na vzporedne volitve bo namreč dva izgubila.
Volilno kampanjo so med drugim zaznamovala opozorila pred zasukom v desno v Evropi ter razprave o vojni v Ukrajini in podnebnih spremembah. Svobodnjaki pa so v kampanji med drugim razburili s plakati, na katerih pozivajo k "ustavitvi norosti EU", na njih pa sta med drugim ob napisu vojno hujskaštvo upodobljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v prisrčnem objemu.
Evropske volitve v Avstriji sicer veljajo za pomemben preizkus pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma konec septembra
Izidi volitev in prihodnja sestava 720-članskega Evropskega parlamenta bodo okvirno znani danes po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU.
V Nemčiji so glede na izide vzporednih volitev, objavljene po zaprtju volišč, zmagali opozicijski krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov, na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) s 16,5-odstotno podporo, na tretjem pa socialdemokrati (SPD) kanclerja Olafa Scholza s 14 odstotki.
CDU ima skupaj s sestrsko CSU, ki je glede na vzporedne volitve dobila šest odstotkov glasov, skupaj 29,5 odstotka glasov.
Na četrtem mestu so Zeleni, ki so v vladni koaliciji s socialdemokrati in liberalci, z 12 odstotki glasov. Liberalci (FDP) so dobili pet odstotkov glasov, kažejo vzporedne volitve.
Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je bilo ustanovljeno januarja, je na prvih volitvah doseglo 5,5 odstotka glasov.
SPD je primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2021 izgubila več kot deset odstotnih točk podpore. AfD pa je tokrat zabeležila visoko podporo kljub škandalom, ki so stranko pretresali v zadnjem času.
Nemčija ima v Evropskem parlamentu 96 od skupno 720 sedežev. Volilno pravico ima 60,9 milijona Nemcev, med njimi prvič letos tudi vsi, ki so dopolnili 16 let.
V najmanjši državi članici EU Malti je vladajoča laburistična stranka glede na delne rezultate utrpela izgube v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami. Kljub temu je premier Robert Abela danes razglasil zmago. Na sobotnih volitvah naj bi laburisti prejeli tri od šestih sedežev v Evropskem parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Še dva oz. tri sedeže naj bi na Malti prejela opozicijska konservativna Nacionalistična stranka, ki ji pripada tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Glede na delne rezultate ji je uspelo obdržati sedež v parlamentu.
Med volilno kampanjo so laburisti izgubili podporo predvsem na račun korupcijskega škandala, povezanega z nekdanjim premierjem Josephom Muscatom. Na zadnjih volitvah leta 2019 so imeli laburisti 42.000 glasov prednosti, tokrat pa naj bi bili v prednosti za okoli 10.000 glasov.
Na otoku, kjer živi okoli pol milijona ljudi, so v soboto izbirali šest evropskih poslancev. V zadnjem mandatu so v evropskih poslanskih klopeh sedeli štirje laburisti in dva predstavnika Nacionalistične stranke.
levičarjem je odklenkalo...
A ni zanimivo: sami skrajno desni, o skrajno levih pa nikdar ne duha ne sluha (delam se nevednega). Resnica pa je, da so v članku omenjene 'skrajno-desne' stranke le zmerno desne. Danes je vse kar ni ekstremno samodestruktivno že 'skrajno'.… ...prikaži več Ampak za razliko od medijev 'obogatene ulice' ne lažejo-očitno je tako hudo, da se ljudje počasi zbujajo.