Evropska komisija je poudarila, da je ta mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni.
"Brez močnejšega gospodarskega upravljanja v območju evra bo težko, če ne nemogoče, obdržati skupno evropsko valuto," je ob predstavitvi predlogov za krepitev discipline in konvergence v območju evra poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Prva predlagana možnost za uvedbo skupnih obveznic je popolna zamenjava izdajanja nacionalnih obveznic s skupnimi evropskimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi. Tako bi bilo financiranje vlade v območju evra popolnoma pokrito s skupnimi obveznicami.
Druga možnost je delna zamenjava nacionalnih s skupnimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi, imenovana "modro-rdeči pristop", pri čemer so skupne obveznice "modre", nacionalne pa "rdeče". Tretja možnost pa je delna zamenjava nacionalnih z evropskimi obveznicami zgolj z večkratnimi jamstvi.
Za uvedbo prve in druge možnosti bi bila potrebna sprememba pogodbe Evropske unije, ki bi lahko trajala precej časa, medtem ko bi bila lahko tretja možnost uvedena v razmeroma kratkem času.
Evropske obveznice prva možnost
Komisija je sicer danes le sprožila razpravo o tej kontroverzni temi. Po mnenju nekaterih so evropske obveznice, sploh prva možnost, rešitev za dolžniško krizo, a Nemčija temu ukrepu odločno nasprotuje in se je tudi danes še pred predstavitvijo predlogov ponovno izrekla proti.
Barroso je ob predstavitvi predlogov pozval k "razumni in resni" razpravi o skupnih evropskih obveznicah, ki naj se je članice Unije udeležijo "z odprtim duhom" in "brez dogme". Poleg tega je kritiziral izrekanje proti predlogu, še preden je ta predstavljen.
V odzivu na očitke, zakaj predlaga nekaj, čemur nasprotuje najmočnejše evropsko gospodarstvo, pa je Barroso poudaril, da se ne strinja z oceno, da je Nemčija "absolutno proti", ter dejal, da gre za časovno, ne načelno vprašanje. "Ideja o obveznicah za stabilnost si utira pot," je dodal.
Evropske obveznice lahko po njegovem mnenju prinesejo ogromne koristi in zmanjšajo stroške posojanja na trgu, nikakor pa niso "čudežno zdravilo" za dolžniške težave posameznih držav, ki morajo nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, je opozoril Barroso.
Prav zato je komisija danes predlagala tudi bistveno krepitev proračunske discipline, ki jo je nedavno že okrepila s "šestercem", svežnjem šestih zakonodajnih predlogov, ki naj bi začel veljati enkrat od sredine decembra do novega leta.
Večji nadzor nad proračuni
Za dodatno krepitev proračunske discipline komisija predlaga večji evropski nadzor nad proračuni držav članic, kjer je ogrožena finančna stabilnost in s tem pomenijo grožnjo stabilnosti celotnega območja evra in evropskemu gospodarstvu.
Krepitev nadzora vključuje zavezujoča pravila za zagotavljanje uravnoteženih proračunov, če se le da, zapisana v ustavi. Poleg tega predvideva uskladitev proračunskega časovnega okvira, tako da bi države članice osnutke proračunov pošiljale v pregled Bruslju do 15. oktobra.
Evropska komisija bi lahko v skladu z današnjim predlogom zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu. Od problematične države bi lahko zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije.
