Hrvaška vladajoča stranka je na včerajšnjih volitvah dosegla nepričakovano slab rezultat, presenetljivo dober pa SDP. HDZ si je obetača šest poslanskih mandatov. Po oceni hrvaških analitikov naj bi del glasov HDZ dobila skrajna desnica, predvsem koalicija Hrvaški suverenisti.
Hrvati skrajni desničarki 70 tisoč preferenčnih glasov
HDZ in SDP sta z 22 odstotki podpore dobila vsak po štiri mandate. To je dobila štiri mandate v Evropskem parlamentu ter skromnih 22 odstotkov glasov, je nastopil trenutek za streznitev hrvaške vladajoče stranke, ocenjuje komentator Jutarnjega lista.
Koalicija skrajno desnih strank in združenj Hrvaški suverenisti je v Evropaki parlament vstopila na račun evroposlanke Ruže Tomašić, ki je zbrala skoraj 70.000 preferenčnih glasov.
Le Penova premagala Macrona
Skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen je s tesno večino zmagovalec nedeljskih evropskih volitev v Franciji. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je za 0,9 odstotne točke premagal stranko predsednika države Emmanuela Macrona Naprej republika.
Zgodovinska zmaga Salvinija
Nacionalistična in protimigrantska Liga Mattea Salvinija je na nedeljskih evropskih volitvah v Italiji zmagala z zgodovinskih 34,3 odstotka glasov, kažejo izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Za glavnega poraženca velja Gibanje Pet zvezd s 17,1-odstotno podporo, Demokratska stranka pa je z 22,7 odstotka glasov presegla pričakovanja.
Merklova na izrednem sestanku
Nemška vlada kanclerke Angele Merkel se je zaradi rezultatov evropskih volitev sestala na izrednem sestanku. Konservativna unija CDU/CSU in SPD je dosegla zgodovinsko najslabše rezultate na evropskih volitvah. Čeprav je konservativna unija glede na začasne izide z 28,9 odstotka podpore zmagovalka volitev, so izgubili 6,5 odstotne točke podpore in pet poslanskih mandatov.
Nacionalisti in evroskeptiki se krepijo, a slika je mešana. Še zlasti dober rezultat so dosegli v Franciji, Belgiji, Italiji, na Poljskem in v Veliki Britaniji, medtem ko se v Bolgariji, na Danskem, na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in Grčiji niso odrezali tako dobro, kot se je napovedovalo.
Pravi zmagovalci v Nemčiji Zeleni
Pravi zmagovalci evropskih volitev v Nemčiji so Zeleni, saj so prvič postali druga najmočnejša politična sila na nacionalnih volitvah in osvojili 20,5 odstotka glasov, skoraj deset odstotnih točk več kot leta 2014. Okoljska stranka naj bi po ocenah tujih tiskovnih agencij od tradicionalnih največjih strank prevzela po milijon glasov. Za njih je med drugim glasoval vsak tretji Nemec, mlajši od 30 let.
V Evropski parlament je vstopila tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je osvojila 11 odstotkov, Levica in liberalci pa po okoli 5,5 odstotka glasov. Ker v Nemčiji za evropske volitve ne velja volilni prag, bo v Bruslju in Strasbourgu zastopanih tudi sedem manjših strank, ki bodo imele po dva oz. enega poslanca.
V Veliki Britaniji prepričljivo zmagala stranka Brexit
Stranka brexit, ki poziva k odhodu Združenega kraljestva iz EU za vsako ceno, je Britance najbolj prepričala kljub temu, da jo je evroskeptik Nigel Farage ustanovil komaj pred šestimi tedni.
"Če 31. oktobra ne bomo šli iz EU, bo Stranka brexit ponovila tokraten izid na splošnih volitvah, na katere se že pripravljamo," je dejal Farage.
20,3 odstotka za proevropske Liberalne demokrate
Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili 20,3 odstotka glasov. Daleč najboljši izid je stranka, ki se je v volilni kampanji zavzemala za ustavitev procesa izstopa Velike Britanije iz EU, dosegla v Gibraltarju, kjer jo je podprlo 77 odstotkov volivcev.
Na letošnjih volitvah se je ustavil trend padanja volilne udeležbe, ki ga je bilo zaznati vse od prvih volitev v Evropski parlament leta 1979. Volivci so očitno slišali številna opozorila, da bodo tokratne volitve odločilne in v več članicah EU je bila volilna udeležba precej višja kot leta 2014. Povprečje unije tako tokrat znaša skoraj 51 odstotkov, pred petimi leti je bila povprečna volilna udeležba v povezavi 42,6 odstotna.
Med državami članicami se sicer volilna udeležba precej razlikuje. Najvišjo so zabeležili v Belgiji (88,5 odstotka), Luksemburgu (84,1 odstotka) in na Malti (72,7 odstotka), najnižjo pa na Slovaškem (22,7 odstotka), v Sloveniji (28,3 odstotka) in na Češkem (28,7 odstotka).
Alde pridobil največ
V Evropskem parlamentu siocer udi po volitvah ostaja najmočnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Na drugem mestu so znova socialdemokrati, na tretjem pa liberalci, ki so v primerjavi z letom 2014 pridobili največ poslancev med vsemi skupinami, kaže najnovejša projekcija sedežev v Evropskem parlamentu na podlagi delnih in končnih izidov.
EPP in S&D izgubila
Desnosredinska EPP je glede na dosedanje izide dobila 182 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 34 sedežev. Ta je med drugim posledica slabšega izida za nemške krščanske demokrate (CDU/CSU) in špansko Ljudsko stranko kot pred petimi leti.
Na drugo mesto so se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 147 sedeži, kar je prav tako padec glede na minuli sklic parlamenta, ko so jih imeli 185. Med drugim temu botruje upad podpore nemškim socialdemokratom, ki so izgubili enajst sedežev, ter britanskim laburistom, ki imajo osem sedežev manj.
Na tretje mesto so se s četrtega prebili liberalci (Alde) s 109 sedeži, kar je 40 več, kot so jih imeli doslej. Novi izid že vključuje rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Precej boljši rezultat za zelene
Precej boljši izid kot pred petimi leti so dosegli Zeleni, in sicer 69 sedežev, kar je 17 več, kot so jih imeli doslej. Boljši izid Zelenih v več državah, med drugim v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, evropske zelene uvršča na četrto mesto med političnimi skupinami.
Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 59 sedežev, kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s dosedanjim položajem, in sicer za 18 sedežev. Kar 14 so jih izgubili na račun katastrofalnega poraza vladajočih britanskih konservativcev.
Skrajno desna Evropa narodov in svobode (ENF) naj bi dobila 58 sedežev, kar je 22 več, kot jih ima sedaj. Prav toliko sedežev je pridobila na tokratnih volitvah najuspešnejša članica te politične družine, italijanska Liga.
Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 14 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 54. Dodatne sedeže ji je med drugim prinesel populistični britanski evroposlanec Nigel Farage, ki je z novo Stranko brexit dobil deset evroposlancev več, kot jih je imel s svojo prejšnjo stranko Ukip.
Manj poslancev kot doslej bo imela evropska levica (GUE/NGL). V minulem mandatu je imela 52 poslancev, poslej jih bo še 38.
