Francozi so tik pred sprejetjem pokojninske reforme, ki predvideva zvišanje upokojitvene dobe s 60 na 62 let do leta 2018. V sredo bo o tem odločal še zgornji dom parlamenta, senat. Predsednik Nicolas Sarkozy, čigar priljubljenost je močno upadla, je pri reformi neomajen.
Jože MencingerProblemi so zelo podobni povsod po Evropi. V svetu, posebej razvitem, manjka ena sama stvar – to so službe. Ko se odpirajo nova podjetja, nihče ne govori, kaj bodo tam delali; vsak pravi samo, koliko delovnih mest bodo imeli. To je problem pokojninske reforme: najti dovolj dela tako za mlade kot starejše.
Za trenutno stanje do neke mere krivi že pokojnega predsednika Françoisa Mitterranda, ki je starostno mejo upokojevanja premaknil s 65 na 60 let. Moti ga tudi 35-urni delovnik – kot je dejal prejšnji teden, bi bilo Franciji brez tega "v teh težkih časih krize veliko bolje".
Ljudje so naveličani, ne izčrpani
Medtem množice vsak dan "marširajo" po ulicah, blokirajo skladišča z gorivom, povzročajo zamude v železniškem prometu ... "Francozi so še bolj razvajeni kot mi. Ti protesti ne peljejo nikamor. Eno leto daljše delo pomeni eno leto več dajanja in eno leto manj prejemanja. To se mi zdi racionalna rešitev. Moramo priznati, da večina del ni več težkih, ampak gre za lažja dela. Razumem, da so ljudje naveličani delati, mislim pa, da večina ni izčrpanih," ocenjuje ekonomist in pravnik Jože Mencinger.
Nima veze, ali so desni ali levi
Strinja se, da je nasprotovanje reformam povezano s padcem Sarkozyjeve priljubljenosti. Socialisti na eni strani želijo 60. leto upokojitvene starosti ohraniti, desnica pa vztraja, da je premik starostne meje nujen. "Če pogledamo tudi pri nas, t. i. desnica očita levici krizo, a v krizo smo prišli v času vladanja desnice. Zadolženost Slovenije je naraščala med letoma 2005 in 2008," so besede, s katerimi Mencinger primerja dogajanje v Franciji z dogajanjem v Sloveniji.
Letališča imajo znova gorivo
Protesti ohromili državo
Zaostritev protestov v Franciji
A ob tem poudari, da verjetno ne bi bilo bistveno drugače, tudi če bi bila v tistem času na oblasti levica. "To razmejevanje med desnico in levico se mi zdi precej nesmiselno. Če pa že, bi desnico znotraj Evropske komisije obdolžil za to, da se v Evropi dogaja to, kar se. Šli so se neke parole, ki z življenjem nimajo nič opraviti – to je graditev družbe znanja, kar je implicitno pomenilo, naj proizvode delajo Kitajci, mi bomo pa njim znanje prodajali. Ampak izkazalo se je, da oni nam prodajajo proizvode, znanja pa ne kupujejo."
Nesmiselno "uvažanje" tujih modelov
Na vprašanje, katero državo bi postavil za zgled, odgovarja: "Jaz zglede v glavnem sovražim. Spomnim se, ko so nam za zgled postavljali Japonsko, nato baltiške države, pa Irsko, ki je v krizi najbolj zabredla. Kopiranje tujih modelov ni pretirano smiselno."
Evropa se bo morala po njegovem slej ko prej začeti zavedati, "da bo morala tudi nekaj delati. Osebno celo menim, da drugega ne kaže, kot da se EU počasi začne zapirati. Nemci to pravzaprav že nekako počnejo, čeprav tega seveda nihče javno ne prizna."
