Proračunski primanjkljaj je po podatkih grške centralne banke v prvi polovici letošnjega leta dosegel 11,45 milijarde evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 19,69 milijarde evrov. Samo junija je primanjkljaj znašal 1,9 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa dobrih pet milijard evrov.
Grški finančni minister George Papakonstantinou je sporočil, da je primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta dosegel 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je vlada presegla začrtane cilje. Atene so EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) namreč obljubile, da bodo proračunski primanjkljaj zmanjšale na najmanj 5,8 odstotka BDP.
Podatke o javnofinančnem primanjkljaju v prvi polovici leta pa bo grška vlada objavila kasneje. "Naš cilj v letošnjem letu je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 40 odstotkov in zaenkrat nam uspeva še bolje," je dejal Papakonstantinou. Grčija namerava javnofinančni primanjkljaj, ki trenutno znaša 14 odstotkov, letos zmanjšati na 8,1 odstotka BDP.
Ostri varčevalni ukrepi
Grčija, ki se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v minulih mesecih znašla na robu bankrota, je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v vrednosti do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje.
