Raziskavo so opravili v treh predelih Ukrajine izven območja 60 kilometrov od nukelarke, kjer življenje ni mogoče. Osredotočili so se na prisotnost radioaktivnega izotopa cezij 137, ki ga je po nesreči raznosil veter, v hrani.
S povečanim sevanjem se spopadajo tudi na Japonskem. Upravljalec japonske jedrske elektrarne Fukušima Tepco poskuša odpraviti težave z odtekanjem visoko radioaktivne vode v morje. Potem ko so odkrili razpoko, ki je bila kriva za iztekanje visoko radioaktivne vode, so v vodo spustili 13 kilogramov obarvanega praška, s pomočjo katerega bodo poskušali odkriti, od kod voda izteka v morje. Vsi poskusi, da bi ustavili iztekanje iz razpoke, so bili namreč neuspešni.
Rezultati so pokazali različne vrednosti radioaktivnosti v mleku in mlečnih izdelkih, gobah, jagodičevju in gomoljnicah, kot sta pesa in krompir. V veliko primerih gre za prisotnost izotopa, ki je precej nad sprejemljivimi vrednostmi za otroke in odrasle.
Izotop cezij 137 predstavlja "dolgoročno nevarnost za zdravje ljudi, predvsem za tiste, ki omenjeno hrano uživajo vsak dan", opozarja Greenpeaceova aktivistka Irina Labunska.
Kritika ukrajinske vlade
V poročilu so opozorili tudi na odločitev ukrajinske vlade, ki je pred dvema letoma prenehala opravljati nadzor nad hrano. "Prezgodaj je, da bi zaključili vladni nadzor, saj moramo imeti podatke o razmerah, da lahko pomagamo ljudem, ki imajo težave," pravi Labunska. "Nujno je treba opraviti temeljito, strokovno oceno radionuklidne kontaminacije kmetijskih površin in izvesti potrebno sanacijo območja, da bi to lahko spet uporabljali v kmetijske namene."
Otroci Černobila
Čeprav bo od nesreče minilo četrt stoletja, Ukrajinci posledice čutijo še danes. "Nisem se še niti rodila, ko je razneslo Černobil, a njegova smrtonosna zapuščina me je lovila vse otroštvo. Eno od deklet na moji šoli je imelo šest prstov na roki. Moja ščitnica je poškodovana in strah pred rakom ne bo nikoli zapustil ne mene ne moje družine," pripoveduje Belorusinja Nastazija Astrašeuskajeva.
