Hrvaške državljane so dober teden pred hrvaškim referendumom o članstvu v Evropski uniji, ki bo 22. januarja, v Zagrebu nagovorili tako privrženci kot nasprotniku vstopa države v unijo. Zborovanje proti EU je bilo na Trgu bana Josipa Jelačića, vladajoča Hrvaška narodna stranka (HNS) pa je po mestu delila letake za članstvo v EU.
Na osrednjem zagrebškem trgu se je na shodu "Za Hrvaško - Ne v EU" zbralo približno 150 nasprotnikov članstva države v EU, ki so jih nagovorili predstavniki več zunajparlamentarnih strank. Zbranim je govoril tudi predsednik Hrvaške čiste stranke prava (HČSP) Josip Miljak, ki je poudaril, da "Evropska unija razpada in poka po šivih".
Tako prejšnjo kot aktualno vlado, ki zagovarja vstop Hrvaške v EU pa je označil za "izdajalce", ker se po njegovih besedah, "hrvaški veterani niso borili, da bi država vstopila v katero koli povezavo".
HČSP si deli poslanko Ružo Tomašić v hrvaškem saboru s Hrvaško stranko prava dr. Ante Starčević, ki jo vodi ravno Tomašićeva, ki tudi kot edina poslanka v saboru odprto nasprotuje članstvu Hrvaške v EU. Nekateri člani skrajno desničarske HČSP so sicer tudi na današnjem shodu izobesili svoje črne strankarske zastave z geslom "Pripravljeni za domovino", ki spominja na čase ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH).
Primerjava EU s SFRJ
Na trgu bana Jelačića so danes postavili tudi transparente proti EU in so delili letak "Iz Jugoslavije v Evroslavijo?", ki naj bi ga financirala tudi skupina evropskih poslancev na čelu z Britancem Nigelom Farageom.
Medtem je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić le kakih sto metrov od osrednjega zagrebškega trga v zgodnjih popoldanskih urah odgovarjala na vprašanja državljanov glede EU. Pusićeva je kot podpredsednica HNS podprla afirmativno propagandno akcijo svoje stranke, ki je danes na več koncih v Zagrebu državljanom posredovala letake o pomenu članstva Hrvaške v EU.
Referendum bo najbrž uspel
Na referendumsko vprašanje "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" bo 22. januarja lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. Podobno kot je bilo na decembrskih parlamentarnih volitvah, je na Hrvaškem nekaj manj kot 4,1 milijona volilnih upravičencev, kar je približno 200.000 več, kot je bilo polnoletnih oseb v uradnem popisu prebivalstva.
Zadnje raziskave javnega mnenja so pokazale, da članstvo Hrvaške v EU podpira nekaj več kot 55 odstotkov anketirancev, medtem ko rušenju meja z EU nasprotuje približno 33,3 odstotkov državljanov. Volilna udeležba pa naj bi bila 60-odstotna, je še pokazala raziskava, ki so jo izvedli v začetku januarja.
Šele drugi referendum po letu 1991
Gre za drugi referendum v zgodovini neodvisne Hrvaške, potem ko so Hrvati maja 1991 odločili o osamosvojitvi in izstopu iz takratne Jugoslavije. Vstop države v EU je bil eden izmed strateških ciljev hrvaške politike še iz časov ločevanja od Jugoslavije. Za članstvo v EU so se v zadnjem desetletju prizadevale vse relevantne hrvaške politične stranke, ki so zbrane v Zvezi za Evropo.
