V prvi javnomnenjski raziskavi po petkovi razsodbi tribunala v Haagu je Jutarnji list postregel s prvimi rezultati, kakšno globoko sled je obsodba Anteja Gotovine in Mladena Markača na skupno 52 let zaporne kazni pustila pri južnih sosedih. Kot ugotavljajo pri časniku, hrvaški narod v zadnjih 20 letih, odkar poteka sistematično anketiranje, ni bil še nikoli tako enoten glede kakšnega vprašanja, niti v času domovinske vojne.
Da je kazen, ki jo je objavil glavni sodnik Alphonse Oriea, pravična, je odgovorilo komaj 1,1 odstotka od 700 polnoletnih vprašanih. Krivdo za obsodbo vprašani valijo na vlado Ive Sanadera (26,5 odstotka), mednarodno skupnost (23,2 odstotka), nekdanja predsednika Stipeta Mesića (14 odstotkov) in Franja Tudjmana (8,4 odstotka), 27,1 odstotka pa jih ne ve, koga bi okrivili.
Vzeli kot osebni napad nase
Da bo trenutek, ko je Hrvaška v petek doživela hladen tuš, globoko zarezal v zavest ljudi, kaže podatek, da se jih 86,9 odstotka zaradi obsodbe počuti ponižane. Gotovina je kar za 88 odstotkov ljudi heroj, kar je veliko večji odstotek kot ob njegovem prijetju pred več kot petimi leti. V protestih proti Haagu je sicer pripravljenih sodelovati 57,4 odstotka vprašanih, še kaže raziskava.
Dogajanje na Hrvaškem utegne imeti daljnosežne posledice ne samo za državo, temveč tudi za celotno regijo, saj naj bi do konca poletja končali pogovore o vstopu v EU, čemur bo sledil še referendum. A trenutno si med 27-erico želi komaj 23 odstotkov vprašanih. V primeru zavrnitve članstva, kar bi bil unikum med postkomunističnimi državami, bi to pomenilo tudi zaustavitev procesa približevanja preostalih držav v regiji EU-ju.