VS ZN je glasoval o predlogu resolucije, ki so ga 18. maja vložile ZDA, potem ko so dobile načelno podporo ostalih stalnih članic VS ZN − Rusije, Kitajske, Velike Britanije in Francije − ter Nemčije, ki je prav tako sodelovala v pogajanjih z Iranom o njegovem jedrskem programu.
Sankcije so med drugim tokrat prvič uperjene proti Iranski revolucionarni gardi, enemu od stebrov islamske republike. Med drugim prepovedujejo potovanje oz. trgovanje članov garde oz. zaposlenih v podjetjih, ki so v lasti garde.
Nov sveženj sankcij obenem širi prepoved na prodajo orožja Iranu z vključitvijo osmih kategorij težkega orožja, med drugim bojnih helikopterjev in ladij. Poziva tudi k prepovedi odpiranja predstavništev iranskih bank v tujini, če obstaja sum, da banke financirajo jedrski ali raketni program.
Turčija in Brazilija proti
Nestalni članici VS ZN, Turčija in Brazilija, sta konec maja z Iranom dosegli dogovor o bogatenju njegovega urana za raziskovalni reaktor v Teheranu v Turčiji.
Upali sta, da se bo s tem dogovorom islamska republika ubranila novih sankcij, kar pa se ni zgodilo. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je medtem sankcije označila za najostrejše doslej.