Iranski poslanci so zagrozili z raketnimi napadi na evropske države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča. Kot je za Euronews povedal Ahmad Bakhshayesh Ardestani, član parlamentarnega odbora za nacionalno varnost, bi Iran v primeru ameriške uporabe teh oporišč za napad na Iran rakete usmeril tudi proti Evropi.
"Če bo Amerika uporabila svoje oporišča v Evropi, tudi v Italiji in Nemčiji, bodo iranske rakete poletele proti Evropi," je dejal Ardestani. Ob tem je opozoril, da se je Iran v prejšnjih dveh vojnah vzdržal takšnih ukrepov, tokrat pa naj ne bi več dopuščal, da evropske države pomagajo ZDA pri napadu na Iran brez posledic.
Na vprašanje, ali Evropa vstopa v novo fazo vojne z Iranom, je odgovoril, da so bile evropske države v prejšnji fazi konflikta že vključene v vojno, saj so dovolile uporabo svojih vojaških oporišč. Po njegovih besedah bi Iran napadel vsako oporišče, uporabljeno proti njemu, pa tudi "materialna in nematerialna sredstva držav, ki pomagajo Ameriki".
Drugi član parlamentarnega odbora Fada Hossein Maleki je medtem dejal, da je Iran za primer ponovnega spopada pripravil nov pristop in scenarij, ki naj bi presenetil tako ZDA kot evropske države.
Grožnje tudi pred nemškim veleposlaništvom
Grožnje Evropi so se okrepile ob obletnici zavzetja ameriškega veleposlaništva v Teheranu leta 1979. V Iranu ta dan obeležujejo kot dan boja proti svetovni aroganci. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v sredo objavila sporočilo, v katerem je napovedala "takojšen in učinkovit odgovor brez geografskih omejitev na vsako grožnjo, ne glede na njeno raven ali obliko".
V sporočilu so se sklicevali tudi na ukaze, pripisane ajatoli Modžtabi Hameneju, ki naj bi zahteval posodobitev seznama potencialnih tarč. Mednje naj bi vključili tudi materialna in nematerialna sredstva nasprotnika, ki so zdaj v dosegu iranskih sil.
Pred sredinimi shodi v podporo vladi se je na ograji nemškega veleposlaništva v Teheranu pojavil transparent z grožnjo Evropi. Na njem je bil citat Mohsena Rezaeija, sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost: "Evropa bo plačala ceno za podporo Izraelu." Po poročanju tiskovne agencije Fars, ki je povezana z revolucionarno gardo, naj bi za transparentom stali člani študentske milice Basidž z Univerze v Teheranu.
Euronews je za pojasnila o tem, ali je bil transparent dejansko nameščen na ograji veleposlaništva, zaprosil nemško veleposlaništvo v Teheranu in nemško zunanje ministrstvo, vendar do objave odgovora ni prejel. Fars je ločeno poročal, da naj bi Iran Nemčijo opozoril, da bodo njeni vojaški objekti po vsej regiji obravnavani kot "legitimne obrambne tarče", če bi Berlin vstopil v neposreden vojaški spopad z Iranom. Teh navedb Euronews ni mogel neodvisno preveriti.
Teheran je sicer v zadnjih tednih že poklical nemškega veleposlanika na zagovor zaradi nemške podpore Izraelu.
Tarče naj ne bi bile več omejene na Bližnji vzhod
O vse ostrejših grožnjah poročajo tudi iranski mediji. Časnik Kayhan, ki izhaja pod nadzorom predstavnika ajatole Modžtabe Hameneja, je zapisal, da morebitne tarče Irana niso več omejene zgolj na ameriška vojaška oporišča na Bližnjem vzhodu. Razširile naj bi se lahko vse do "srca Evrope". Časnik se je pri tem skliceval na ukaz, pripisan Hameneju, o vojaškem odzivu brez geografskih omejitev.
Mohsen Rezaei je na družbenem omrežju X medtem zapisal, da ameriški odgovor na iranske zahteve ni bil prepričljiv. Washington bo moral po njegovih besedah v celoti izpolniti sedem iranskih pogojev, preden bo Teheran ponovno odprl Hormuško ožino.
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je pozdravil poraz republikancev na torkovih kongresnih volitvah v ZDA. Na omrežju X je zapisal, da je ameriško ljudstvo reklo "ne vojni" in da Iran podpira takšno sporočilo. Ob tem je opozoril, da bo ameriška vlada, če bo prezrla voljo ljudstva in delovala v korist menedžerjev, ki podkupujejo in se poslužujejo mednarodnega izsiljevanja, spoznala, da ima iranski "ne" lahko tudi nočne posledice.
Ameriški predsednik Donald Trump je na vprašanje, ali namerava zaostriti odnos do Irana, odgovoril nejasno. Dejal je, da bo zadevo preučil in ukrepal, če bo to potrebno.
Ne skrbi. raketa zna najti Izraelsko veleposlaništvo v Ljubljani.
Imamo srečo, da je Slovenija bolj majhna in jo je težje zadeti.