Islandska vladajoča koalicija, ki je na položaju od leta 2024, je obljubila, da bo do leta 2027 izvedla referendum o ponovnem začetku pogajanj o pristopu k EU, potem ko jih je Islandija leta 2013 zamrznila. A po odločitvi Washingtona, da uvede carine za Islandijo, ter grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Grenlandijo priključil ZDA, v Reykjaviku razmišljajo, da bi referendum potekal že avgusta, danes poroča Politico.
Islandski parlament naj bi datum glasovanja sporočil v prihodnjih tednih, sta za Politico povedala dva neimenovana vira, seznanjena s pripravami države na pristop. Če bodo Islandci glasovali za, bi Islandija nova članica unije postala pred vsemi drugimi državami kandidatkami, je povedal eden od njiju.
Islandija je za članstvo v uniji zaprosila leta 2009, na vrhuncu finančne krize, v kateri so propadle vse tri njene glavne komercialne banke. Vlada pa je decembra 2013 zamrznila pogovore, saj je islandsko gospodarstvo hitro okrevalo, hkrati pa so ekonomisti opozarjali na možen propad območja evra. Marca 2015 je Reykjavik zaprosil, da se ga ne obravnava več kot državo kandidata za članstvo v EU.
Spremenjene razmere so jih spodbodle
A geopolitične razmere so se odtlej precej spremenile. Pogovori o poglobitvi odnosov z Islandijo in morebitni obnovitvi pristopnih pogajanj so se začeli še pred drugim Trumpovim mandatom. Ob stopnjevanju groženj iz ZDA, med katerimi je bila tudi šala Trumpovega kandidata za veleposlanika na Islandiji Billyja Longa, da bo Islandija postala 52. zvezna država ZDA in da bo on njen guverner, so se pogovori še okrepili.
Islandija ima strateško pomembno lego v severnem Atlantiku, nima vojske, glede varnosti pa se zanaša na članstvo v Natu in dvostranski obrambni sporazum z ZDA iz leta 1951. Zaradi tega in gospodarskih koristi članstva v uniji je javnost glede na ankete vse bolj naklonjena temu, da bi Islandija pristopila k povezavi.
Islandija je članica Evropskega gospodarskega prostora in del schengenskega območja, zato je že sprejela veliko zakonodaje EU.
Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013 je Islandija zaprla 11 od 33 pogajalskih poglavij. Eden od neimenovanih uradnikov EU je za Politico dejal, da bi lahko preostala pogajalska poglavja zaprli v letu dni. Največja potencialna ovira so ribolovne pravice, ki so bile najtrši oreh med dosedanjimi pogajanji o članstvu.
Da bi Islandija dejansko pristopila k EU, bi morali Islandci po zaključku pogajanj še na referendum o tem, ali naj država nadaljuje svojo pot v unijo.
