Kot je poudaril, je partnerstvo med EU in Skupnostjo karibskih in latinskoameriških držav (Celac) izjemno pomemben forum za razpravo in spopad z vzroki, ki na različnih delih sveta lahko privedejo do izbruhov množičnega nasilja.
"Skupaj predstavljamo 60 držav z več kot milijardo prebivalcev, skoraj tretjino držav članic ZN. Imamo veliko legitimnost in izjemno odgovornost," je poudaril Janša, ki je pobudo prvič predstavil septembra lani na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Zaradi pomanjkanja nastajajo napetosti
Finančna kriza je po njegovih besedah okrepila različne dejavnike nestabilnosti. Socialna neenakost, naraščajoča brezposelnost, omejen dostop do pitne vode, naravnih virov ter izobraževanja in zdravstvenih storitev v povezavi z etničnimi, religioznimi in političnimi napetostmi predstavljajo vir nestabilnosti na številnih območjih po svetu, so navedli v Janševem kabinetu.
"Žal dosedanja mednarodna ureditev, nastala po II. svetovni vojni, ne zmore v celoti in ustrezno odgovoriti na omenjena tveganja, še posebej ko gre za vprašanje človekove varnosti," je opozoril premier.
Kot je nadaljeval, bi si morali prizadevati za bolj učinkovit preventiven sistem. "Zgodovina nas je naučila, da takšna neravnovesja - če se nanje ne odzovemo pravočasno in na ustrezen način - lahko vodijo v nasilje ali pripeljejo celo do množičnih grozodejstev, kot je genocid," je opozoril Janša ob dnevu spomina na holokavst.
Janša je izrazil obžalovanje, ker smo po toliko desetletjih in kljub vsemu doseženemu človeškemu in tehnološkemu razvoju še vedno priča tragedijam, kot sta Sirija in v zadnjem času Mali. "Žal se znova in znova soočamo z nezmožnostjo prevzeti našo skupno odgovornost za zaščito nedolžnega prebivalstva," je opozoril, pri čemer je izpostavil vlogo regij.
Ob robu zasedanja je premier imel tudi neformalne pogovore z navzočimi predsedniki držav in vlad evropskih in latinskoameriških držav, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
