Kot so sporočili iz premierovega kabineta, se jim je Janša zahvalil za njihovo vlogo pri mednarodnem priznanju Slovenije. Po ocenah naj bi v Čilu živelo okoli 300 Slovencev.
"Hvaležni smo vam, rojakinjam in rojakom iz Južne Amerike, za vašo podporo pri mednarodnem priznanju naše države, Slovenije, ter podporo na njeni nadaljnji poti. Tudi po vaši zaslugi sta bili Čile in Argentina prvi latinskoameriški državi, ki sta priznali Republiko Slovenijo," je v pozdravnem nagovoru dejal premier Janša.
Slovenskim rojakinjam in rojakom je izrazil priznanje za njihovo delo, ideje in zgled, s katerim pomagajo ustvarjati slovensko državo, ohranjajo slovenski jezik in kulturo ter zagotavljajo prihodnost novim rodovom.
Ob tej priložnosti je premier v četrti čilske prestolnice Nunoa posadil Lipo prijateljstva. "Lipa, simbol Slovenije in slovenskega naroda, naj raste v miru in spominja na živo vez med domovino ter vami, ki živite širom po svetu," je ob tem dejal.
V Čilu visoki politični predstavniki 60 držav
Janša se bo sicer danes v čilski prestolnici udeležil vrha med skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav ter Evropske unije (EU-CELAC). Vrha se udeležujejo voditelji oziroma visoki politični predstavniki 60 držav, ki skupno zastopajo preko 1,1 milijarde prebivalcev.
To bo že sedmi medregionalni vrh in obenem prvi, od kar je bila na strani Latinske Amerike in Karibov konec leta 2011 oblikovana Skupnost karibskih in latinskoameriških držav (Celac). Srečanje bo potekalo pod naslovom "Zavezništvo za trajnostni razvoj: Spodbujanje družbeno in okoljsko kakovostnih naložb", voditelji pa bodo razpravljali tudi o aktualnih političnih vprašanjih in razmerah v mednarodni skupnosti.
EU bosta zastopala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Premiera Janšo ob robu srečanja čaka tudi več dvostranskih pogovorov, še napovedujejo v njegovem kabinetu.
Janša naj bi na vrhu, ki bo potekal prav na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, v govoru med drugim izpostavil pobudo za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev. Poleg tega pa naj bi bil vrh v Čilu tudi zadnja priložnost za evropske voditelje za usklajevanje stališč glede prihodnje sedemletne finančne perspektive EU.
