"V zadnjem času me je najbolj pretresla smrt Ugandčana, gejevskega aktivista Davida Kata, ki je veliko pripomogel k temu, da je tamkajšnje sodišče medijem prepovedalo objavljanje seznamov domnevnih homoseksualcev in pozivanje k njihovemu linčanju. Ni skrivnost, da tamkajšnja politika deluje pod močnim vplivom ameriške Krščanske cerkve, ki prepoveduje homoseksualnost. V Ugandi želijo namreč sprejeti zakon, ki bi prepovedoval istospolno usmerjenost, zanjo pa bi bila predpisana celo smrtna kazen. Predlog zakona je še vedno v parlamentarni proceduri, pred nekaj dnevi bi moral biti sprejet, a smo ga na srečo preprečili z močnim mednarodnim pritiskom," nam zadnjo v vrsti grozljivih zgodb, ki pretresajo istospolno usmerjene, opiše Mitja Blažič, aktivist za pravice homoseksualcev.
Davida Kata so našli pretepenega do smrti približno tri tedne po zmagi na sodišču proti tabloidu Rolling Stones. Ta ga je namreč javno razkril kot homoseksualca. Sicer je šlo za aktivista, ki je imel navado hoditi po policijskih postajah po državi in plačevati varščino vsem, ki so bili zaprti in obtoženi zaradi spolne usmerjenosti. To je na primer storil za Enocka Nsubugo, ki ga je umoril.
Blažič: "Borba za pravice, ne zabava"
Aktivista smo povprašali tudi o prihajajoči Paradi ponosa. "Parada je še vedno domena le istospolno usmerjenih, vendar je podpora civilne družbe iz leta v leto večja. Žalostno je, da se podpora povečuje skladno z incidenti," poudari Blažič. Shoda se po njegovih besedah udeležijo še predstavniki določenih tujih in domačih organizacij, prijatelji, sorodniki ... "Naša parada je še zelo daleč od preostalih evropskih parad, kjer predstavlja dogodek praznik celotnega mesta. Pri nas so v ospredju pravice in ne zabava," dodaja. Na vprašanje, ali si slovenska skupnost sploh želi tovrstne komercializacije, Blažič odgovori: "Če bi to pomenilo, da bi v Sloveniji imeli takšno raven pravic, kot jih imajo v Amsterdamu, bi si tega seveda želel. Dokler pa enakopravnost ni zagotovljena, mora biti v ospredju politični element."
Pomemben element, ki botruje manjši udeležbi na paradi, je po mnenju Blažiča tudi skrivanje svoje spolne usmerjenosti. "Geji in lezbijke se bojijo javno izpostaviti, saj so že tako nemalokrat žrtve fizičnega in psihičnega nasilja, grozi jim izguba službe, svojo usmerjenost skrivajo pred starši, sorodniki … Dokler bomo pristajali na molk, se bo dogajalo isto, ko pa bomo rekli 'Dovolj je', se bo to ustavilo." Na vprašanje, ali se sam kot medijsko izpostavljena oseba pogosto v strahu ozira čez ramo, odgovori: "Seveda, vendar pa je to predvsem posledica fizičnega napada pred lokalom Cafe Open. Druga stvar je, da me ljudje dnevno zmerjajo zaradi zavzemanja za spremembo družinskega zakonika in uzakonjenja poroke istospolnih parov. Naj povem, da mi včasih tudi kdo čestita. Medijska izpostavljenost je tako imenovana kolateralna škoda."
Spomnimo, da so Blažiča junija leta 2009 pred lokalom Cafe Open napadli trije moški. Sodišče jih je zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti obsodilo na leto in pol zapora.
46
ogledov
Kazen za geje je ... smrt!
V Ugandi se sprejema zakon, ki bi uzakonil smrt za vse istospolno usmerjene. "Dokler bomo pristajali na molk, se bo dogajalo isto, ko pa bomo rekli 'Dovolj je', se bo končno kaj spremenilo," trdi Blažič.
Homoseksualnost je kazniva v 38 od 53 držav v Afriki, zakoni, ki kriminalizirajo homoseksualnost, pa večinoma temeljijo na ostankih britanske kolonialne zakonodaje. V Nigeriji tako homoseksualce kamenjajo, v Sudanu je zagrožena smrtna kazen, v Keniji je spolna usmerjenost lahko razlog za zaporno kazen, enako usodo pa delijo tudi geji in lezbijke v Ugandi.
