Kdaj se bo izbruh nehal in življenje vrnilo v normalen tir?

Britanski premier Minister Boris Johnson je dejal, da bo Velika Britanija 'zaustavila plimo' v 12 tednih in tako pripravila koronavirus do tega, da bo 'začel pakirati kovčke'. 

A strokovnjaki so prepričani, da tudi v primeru, če bodo številke okuženih po naslednjih treh mesecih začele upadati, bo do dokončne 'zaustavitve plime' minilo še veliko več časa, morda tudi nekaj let. Koronavirus ne bo kar izginil, države pa morajo zato vzpostaviti nove strategije, saj zaprtje velikega dela družbe dolgoročno ne bo izvedljivo. Socialne in ekonomske posledice bi bile katastrofalne.

Potrebno bo odpraviti nekatere omejitve in življenje vrniti v normalo. A tu leži težava, saj bi se lahko ob odpravi pravil, ki zadržujejo širjenje virusa, ta lahko znova razbohotil. "Imamo velik problem v izhodni strategiji in kako se bomo rešili iz tega. Ne gre samo za Veliko Britanijo, nobena od držav nima izhodne strategije," meni profesor univerze v Edinburghu  Mark Woolhouse, ki se ukvarja z epidemijami nalezljivih bolezni.

Rešitve za zaustavitev novega koronavirusa:

• Cepivo
• Naravna imunost: zadostno število ljudi, ki bi postali imuni po infekciji
• Stalna spremeba vzorcev vedenja/družbe

Cepivo na voljo najprej v enem letu

Cepivo naj bi ljudem omogočilo, da ne zbolijo, če pridejo v stik z virusom. Cepiti se mora zadostno število ljudo, okoli 60 odstotkov prebivalstva, da ne bo prihajalo do novih izbruhov.

V ZDA so že cepili prvega človeka, potem ko je bilo raziskovalcem dovoljeno, da preskočijo nekatera doslej uveljavljena pravila, na primer testiranja na živalih. Lov za cepivom poteka po vsem svetu, a ne obstaja garancija, da bodo prizadevanja uspešna, cepljenje pa bi bilo potrebno po celotnem svetu. Po predvidevanjih se bo prvo cepivo pojavilo v obdobju med 12 in 18 meseci, če bo vse potekalo gladko.

"Čakanje na cepivo se ne bi smelo imeti za strategijo. To ni strategija," je za BBC dejal profesor Woolhouse.

Naravna imunost - vsaj dve leti

V Veliki Britaniji poskušajo omejiti število okužb na takšno raven, da ne bi bile bolnišnice preobremenjene. Ko bi bilo to uresničeno, bi se za nekaj časa odpravile omejitve, do stanja, ko bi bile znova potrebne. To naj bi postopoma pripeljalo do tega, da bi večji del prebivalstva, ki bi že prebolel koronavirus, postal imun.

Epa

A vse skupaj bi lahko trajalo leta, vprašanje pa je tudi, če bi imunost že prej okuženih, sploh obstala. Pri ostalih koronavirusih je odziv imunskega sistema šibak in ljudje lahko v času življenja večkrat zbolijo za posledicami istega virusa.

"Tretja opcija so stalne spremembe v našem vedenju, ki bi povzročile nizko stopnjo prenosljivosti," meni Woolhouse.

Zdravila ponujajo maneverski prostor

Rešitev so lahko tudi zdravila, ki bi jih oboleli prejel takoj po okužbi in bi jo tako nadzorovala potek bolezni, jo naredila manj smrtonosno in zmanjšala pritisk na intenzivno nego bolnikov. To bi lahko državam omogočilo, da se spopadejo z večjim številom primerov še preden bi znova prišle v poštev omejitve. Povečanje števila postelj na intenzivnih oddelkih bi lahko imelo podoben učinek.

"Na dolgi rok je rešitev cepivo, upamo, da bo do tega prišlo čim prej. Globalno bo znanost prišla do rešitve," je prepričan profesor.