Kitajsko podjetje International Trust and Investment Corporation je na obrobju angolskega glavnega mesta Luanda, Nova Cidade de Kilamba, zgradilo 750 osemnadstropnih blokov, več šol in več kot sto trgovin, manjkajo pa prebivalci, saj si večina namesto hiš iz slame ne more privoščiti za nekaj manj kot sto tisoč evrov vredne selitve v novozgrajeno mesto.
Eden prvih posnetkov prikazuje mesto, ki ga je Kitajska zgradila za 500 tisoč ljudi, popolnoma prazno, zato se bojijo, da bi skoraj tri milijarde evrov vreden projekt ostal neizkoriščen.
Je pa ta primer tudi prikazal vse več Kitajcev na črni celini, saj tam namesto domačinov zaposlujejo kitajske delavce, afriške trgovine pa so preplavili poceni kitajski izdelki.
Večina si stanovanja ne more privoščiti
Sedemnajstletni Sebastiao Antonio pravi, da mu je mesto všeč. "Ima parke, igrišča za nogomet, košarko in rokomet. Je zelo tiho in precej mirneje kot v drugih mestih, ni kriminala. Ko sem starša vprašal, če bi se preselili, sta rekla, da ne pride v poštev, saj si ne moreta privoščiti. Tukaj prav tako zanju ni dela," je pojasnil. Čistilec ulic v Kilambi, 32-letni Jack Franciso, dodaja: "Lepo mesto je, a da bi tu lahko živel, bi potreboval veliko denarja. In ljudje kot jaz ga nimajo toliko."
Kitajskega podjetja, ki je mesto duhov zgradilo v treh letih v zameno za nafto, očitno ne zanima, da v njem ne živi skoraj nihče. Od 2.800 zgrajenih stanovanj je prodanih le 220. Obstaja nekaj trgovin, vendar je le v trgovskem centru na vhodu v mesto mogoče kupiti hrano, ki jo ponujajo kitajski delavci, ki živijo v zabojnikih v bližini mesta, in zdi se, da se le oni sprehajajo po zapuščenem mestu.
Težava so bančna posojila – ki jih ni
Toda kljub visokim cenam v nepremičninski agenciji Delta Imobiliaria pravijo, da je pravi problem, ker ljudje ne morejo dobiti bančnega posojila: "Cene so korektne glede na kakovost stanovanj in ostale pogoje, ki jih ponuja mesto."
Del stanovanj bo šel v socialne namene, tako da bodo tudi tisti z nizkimi dohodki lahko plačevali najemnino po nižjih cenah, saj je večina prebivalstva v Angoli živi brez elektrike in vode.