Finski predsednik Alexander Stubb je po pogovoru sporočil, da je bil ta "odkrit in vsebinski". "Smo sosedje Rusije. Izid te vojne bo neposredno vplival na našo varnost in varnost Evrope. Za končanje vojne so potrebni neposredni pogovori," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel Stubb. Kot je dejal, je pogovor potekal po posvetovanju z Ukrajino.
Voditelja Finske in Norveške sta v Helsinkih pojasnila, da je bil namen klica "neposredno prenesti sporočila predsedniku Putinu v zvezi s prihodnjimi pogajanji, katerih cilj je pomagati pri končanju vojne", navaja nemška tiskovna agencija dpa.
"Finska in Norveška bosta še naprej podpirali Ukrajino ter prizadevanja za dosego pravičnega in trajnega miru," je kasneje Stubb zapisal na družbenih omrežjih.
Kritična danska premierka
Voditelja sta poudarila, da sta v pogovorih zastopala svoji državi in da nista govorila v imenu EU. Vendar je danska premierka Mette Frederiksen izrazila nezadovoljstvo, ker sta ravnala "na svojo roko", poroča AFP
"Do te norveško-finske pobude sem zelo skeptična. Ni bila usklajena z nikomer drugim med nami," je dejala ob robu srečanja nordijskih voditeljev v Helsinkih. "Iskreno ne vem, kaj mislita, da lahko ti dve državi s tem dosežeta," je dejala.
Kremelj kritičen do "konfrontacijske" politike
Iz Kremlja pa so sporočili, da je Putin v pogovoru ostro kritiziral države EU in Nata ter dejal, da njihova "konfrontacijska" politika podaljšuje vojno v Ukrajini. Ob tem so dodali, da so se voditelji "dogovorili, da bodo še naprej vzdrževali neposredne stike po telefonu".
Prejšnji teden sta se Stubb in Store v Oslu sestala tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom. Ta se je nato v Sankt Peterburgu sešel s Putinom, v okviru pogovorov pa je bil dosežen dogovor o ponovnem začetku tristranskih pogovorov, v katerih bi sodelovali Rusija, Ukrajina in ZDA. Pogajanja naj bi novembra potekala v Abu Dabiju.
