"Nemogoče je zagotoviti, da je Černobil varen, zaposlene v elektrarni zadržujejo za talce," so se že včeraj slišala opozorila iz Ukrajine, ki jih je izrekel svetovalec ukrajinskega predsednika Mykhailo Podolyak. Na Twitterju je bila nato deljena povezava do mape sistema za spremljanje radioaktivnosti na območju, ki dokazuje povečano radioaktivnost na nekaterih točkah černobilskega območja.
Data from the automated radiation monitoring system of the exclusion zone, which is available online, indicate that the control levels of gamma radiation dose rate (red dots) have been exceeded at a significant number of observation points. pic.twitter.com/G4WEGgkMcT
— Verkhovna Rada of Ukraine (@ua_parliament) February 25, 2022
Ukrajinske oblasti so zatem potrdile, da so v Černobilu res zaznali povečane ravni sevanja, a ukrajinska jedrska agencija je poročala, da je povečanje "nepomembno" in je najverjetneje posledica prahu, ki ga dvigujejo ruske enote, ki se premikajo v svoji vojaški opremi.
Podobno meni tudi slovenski strokovnjak, prof. dr. Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan. "Vse novice iz Ukrajine, glede na to da imamo vojno tam, sicer sprejemam z veliko mero previdnosti. Nobeni ne verjamem popolnoma."
"Kot kaže, še vedno deluje njihova mreža, ki meri radioaktivnost. Na nekaterih mestih je ta res poskočila, kot lahko vidimo iz povezav. Normalne vrednosti v Sloveniji (in v Ukrajini / Belorusiji) znašajo med 100 in 200 enot. Ena enota pomeni en nanosievert na uro," za portal Žurnal24.si pojasnjuje Tiselj.
Spodnja mapa je za ogled in spremljanje vrednosti na voljo na tej povezavi.
V Černobilu so bile hitrosti doze pred vojno okoli 1.000 do 10.000, kar je še vedno dovolj nizko, da je omogočalo tudi obiske turistov. Od včeraj do danes so se v nekaterih točkah hitrosti doze, kot že omenjeno, povečale tudi za faktor 10, v nekaterih točkah pa sprememb ni.
Če kliknemo na posamezen krogec na mapi na tej povezavi, se nam izriše časovna zgodovina sevanja za zadnjih 14 dni."Če pogledamo Černobil, južno od elektrarne so doze takšne kot v Sloveniji, medtem ko sta vzhod iz zahod onesnažena. Takšna sta bila že takrat, v času nesreče leta 1986. Na teh območjih je precej kvadratnih kilometrov zaprtih," pojasnjuje Tiselj.
Meni, da Černobil v luči ruskega zavzetja ne predstavlja razlog za strah. "V Černobilu se ne da dosti več slabega naredit. Če se tam tanki vozijo, se seveda dviguje prah, eksplozije naredijo svoje. Na enih senzorjih opazim povečanje radioaktivnosti; namesto številke 100 vidimo 10.000, a to še vedno ne predstavlja resne nevarnosti."
Tiselj komentira še, da se "vojaki lahko tam mirno bojujejo, na žalost". Razlogov za strah pred radioaktivnostjo ne vidi. Če bi Rusi želeli storiti poteze v tej smeri, imajo svoje atomsko orožje. Včeraj je bilo sicer z ukrajinske strani prebrati, da je stanje odlagališča jedrskih odpadkov nekdanje jedrske elektrarne neznano in da to, da jo je zavzela ruska vojska, predstavlja eno najresnejših groženj Evropi. "Osebno bi se bomb precej bolj bal kot pa skladišča jedrskega goriva, karkoli že storijo z njim. Če bi si Rusi želeli razpršiti radioaktivne snovi, se jim ni potrebno truditi s Černobilom."
Sogovornik sklene, da je po njegovem mnenju alarmatne novice z ukrajinske strani najverjetneje bolj razumeti kot klice na pomoč.