"Zakon o smrtni kazni v Izraelu je za nas v EU zelo zaskrbljujoč. To je jasen korak nazaj - uvedba smrtne kazni skupaj z diskriminantorno naravo zakona," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Bruslju dejal Anouar El Anouni.
Veliko zaskrbljenost zaradi kontroverznega zakona je danes izrazila tudi nemška vlada. Njen tiskovni predstavnik Stefan Kornelius je v Berlinu dejal, da je razumljivo, da je Izrael po 7. oktobru 2023, ko je islamistično gibanje Hamas napadlo Izrael, zavzel tršo držo do terorizma. A Nemčijo po besedah Korneliusa skrbi, da bi zakon najverjetneje veljal izključno za Palestince na palestinskih ozemljih, zaradi česar vlada "obžaluje odločitev kneseta in je ne more podpreti", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Španska vlada obsoja smrtno kazen za Palestince," je danes na družbenem omrežju X zapisal španski premier Pedro Sanchez, ki je opozoril, da takšna kazen ne bi veljala za Izraelce, ki bi bili obsojeni za enako kaznivo dejanje. "Enak zločin, drugačna kazen. To ni pravično. To je nov korak k apartheidu. Svet ne sme ostati tiho," je zapisal Sanchez.
Slovenija opozarja, da gre za očitno diskriminacijo
Predsednik vlade Robert Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon opozarjata, da gre pri tem za očitno diskriminacijo Palestincev. Golob se je tudi zavzel za ukrepanje EU. "Včerajšnje sprejetje zakona o smrtni kazni za Palestince, obsojene zaradi terorističnih napadov, v izraelskem parlamentu je očitna kršitev človekovih pravic in uvaja dvojni pravni sistem, ki diskriminira Palestince. To je tudi še ena očitna izraelska kršitev pridružitvenega sporazuma EU-Izrael," je danes dejal Golob.
Zavzel se je za ukrepanje EU, da bo Izrael odgovarjal za "očitne kršitve demokratičnih načel in človekovih pravic", je na omrežju X sporočila vlada. "To je nekaj, za kar se Slovenija zavzema že od začetka izraelske genocidne politike v Gazi," je še dodal.
Predsednik vlade dr. Robert Golob: Včerajšnji sprejem v izraelskem parlamentu zakona o smrtni kazni za Palestince, obsojene zaradi terorističnih napadov, je očitna kršitev človekovih pravic in uvaja dvojni pravni sistem, ki diskriminira Palestince. To je tudi še ena očitna…
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 31, 2026
Do zakona je bila v ponedeljek kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Opozorila je, da gre za očitno diskriminacijo Palestincev. "Vsi morajo biti enako odgovorni za teroristična dejanja, smrtna kazen pa ni rešitev. Varnosti ni mogoče graditi na diskriminaciji," je še zapisala na omrežju X.
An #Israeli law introducing the death penalty is clearly discrimination against #Palestinians.
— Tanja Fajon (@tfajon) March 30, 2026
Everyone should be equally held responsible for acts of terror & death penalty is not the answer.
Security cannot be built on discrimination & justice cannot exist without fairness.
Usmrtitev z obešanjem
Zakon o smrtni kazni, ki ga je v ponedeljek potrdil izraelski parlament, kneset, določa, da bi usmrtitev z obešanjem postala privzeta kazen za Palestince na okupiranem Zahodnem bregu, ki bi jih izraelsko vojaško sodišče spoznalo za krive namernega izvajanja smrtonosnih napadov, ki jih štejejo za "teroristična dejanja".
Amir Fuchs iz neodvisnega raziskovalnega centra Israel Democracy Institute je za izraelski medij N12, ki ga povzema dpa, pojasnil, da smrtna kazen v nobenem demokratičnem pravnem sistemu ni obvezna kazen za določeno kaznivo dejanje. Ker zakon velja le za teroriste, ki napadejo Jude, ta določba po mnenju Fuchsa verjetno ne bi prestala sodne presoje zaradi diskriminacije.
Izraelska organizacija za človekove pravice ACRI je že v ponedeljek podala pritožbo na izraelsko vrhovno sodišče in zahteva razveljavitev zakona.
Sprejetje zakona so v ponedeljek obsodile tudi palestinske oblasti.
Izrael namerava tudi po koncu spopadov s Hezbolahom zasedati del južnega Libanona
Izraelska vojska bo tudi po koncu spopadov z libanonskim oboroženim gibanjem Hezbolah zasedala dele ozemlja na jugu Libanona, je zatrdil izraelski obrambni minister Izrael Kac.
Israeli Defense Minister Israel Katz announced the IDF will maintain security control over the entire area south of the Litani River in southern Lebanon, including demolishing all homes near the border, to remove “once and for all” the Hezbollah threat to northern Israel.
— Ariel Oseran أريئل أوسيران (@ariel_oseran) March 31, 2026
"At… pic.twitter.com/bdo3XJItjU
Kac je v video posnetku, ki ga je objavilo njegovo ministrstvo, dejal, da se bo izraelska vojska po koncu operacij zoper Hezbolah utrdila v tako imenovanem varnostnem območju znotraj Libanona in da bo "vzdrževala varnostni nadzor nad celotnim območjem do reke Litani", ki leži približno 30 kilometrov stran od libanonsko-izraelske meje.
Ob tem je dejal, da bodo več kot 600 tisoč Libanoncem, ki so zaradi spopadov morali zapustiti svoje domove na tem območju, preprečili vrnitev, dokler ne bo zagotovljena varnost na severu Izraela. Dodal je, da bodo vse hiše v libanonskih vaseh ob meji porušene po vzoru Rafe in Beit Hanuna v Gazi, zato da bodo prebivalce na severu Izraela zavarovali pred grožnjami z obmejnih območij.
Napadi se nadaljujejo
Iz Libanona so tudi poročali o napadu južno od prestolnice Bejrut, pri čemer je izraelska vojska prebivalce teh območij spet predhodno pozvala, naj se umaknejo.
Libanon so v začetku meseca znova zajeli spopadi, potem, ko je proiransko gibanje Hezbolah po začetku ameriško-izraelskih vojaških aktivnosti proti Iranu napadlo Izrael. Slednji se je odzval z obsežnimi napadi na tarče v Libanonu in tudi s kopensko ofenzivo na jugu države. Libanonske oblasti so sporočile, da je bilo doslej v spopadih ubitih več kot 1200 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
Od začetka spopadov v Libanonu je več kot 200 tisoč ljudi prečkalo libanonsko-sirsko mejo, je sporočila začasna predstavnica agencija ZN za begunce (UNHCR) v Siriji Aseer al Madaien. Ob tem je pojasnila, da je bilo med njimi skoraj 180 tisoč Sircev, vključno s sirskimi begunci, ki so iz domovine pobegnili zaradi državljanske vojne in zatočišče poiskali v Libanonu, sedaj pa so bili prisiljeni spet zbežati.
— UNHCR, the UN Refugee Agency (@Refugees) March 31, 2026
"Več kot 28.000 Libanoncev je prav tako prečkalo mejo s Sirijo. Večina jih beži pred intenzivnim izraelskim bombardiranjem. Prihajajo izčrpani, travmatizirani in z zelo malo lastnine," je poudarila al Madaien. Sirska vlada je po njenih besedah UNHCR obvestila, da pripravlja načrt za izredne razmere, če bi se v Sirijo zateklo še več Libanoncev.
Prava nevarnost za EU je Trump, ne Rusija!
Najprej na jo izvedejo...na Natanjahunju!
Saj ima golub praf to je resnično razlikovanje ,, Obesili bi samo ene..Pa zakaj ne bi obesili kar vse,,S tem se pa strinjam s golubom.. Ne moreš razlikovati teroristov po političnem prepričanju ,, obesit kar vse in to je najbolj… ...prikaži več pravilno in pošteno in golub ima praf