Svet, v katerem sodelujejo najvišji politični in vojaški predstavniki države, je odobril napotitev do 40 pripadnikov vojske in civilnega obrambnega osebja. Ti bi se pridružili zavezniškim pomorskim varnostnim operacijam v strateško pomembnem območju, poroča litovska nacionalna radiotelevizija, informacije pa povzema Al Jazeera.
Končno odločitev bo sprejel parlament
Za uresničitev načrta mora predlog potrditi še litovski parlament.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših pomorskih poti na svetu, saj skozi njo poteka velik del svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu je območje že dlje časa pod povečanim varnostnim nadzorom.
Iranski minister za energetiko Mohsen Paknejad je medtem priznal, da se država sooča z izzivi zaradi ameriške blokade iranskih pristanišč, vendar trdi, da je Teheran sprejel protiukrepe.
V izjavi za državno televizijo ni razkril podrobnosti ukrepov, poudaril pa je, da Iran kljub pritiskom ohranja izvoz energentov. "V 40 dneh vojne naša proizvodnja ni upadla, izvoz pa je potekal ugodno," je dejal minister in dodal, da je "sovražnik v zmoti". Po njegovih besedah so se po uvedbi blokade pojavile težave, vendar naj bi se Iran novim razmeram prilagodil.
CIA: Iran lahko vzdrži še več mesecev
Paknedžadove navedbe deloma potrjuje tudi nedavno poročilo ameriških obveščevalnih služb. Po ocenah CIA bi Iran lahko posledice blokade prenašal še več mesecev brez hujšega gospodarskega zloma.
Analitiki ocenjujejo, da Teheran ne bo občutil nevzdržnega pritiska zaradi blokade pristanišč pred poznim poletjem. To pojasnjuje tudi vztrajanje iranskih oblasti, da je odprava blokade eden ključnih pogojev za trajni mirovni dogovor.
Trump pa je medtem prebral predlog Irana in sprejel odločitev.
