Podporniki WikiLeaksa napovedujejo, da bodo v prihodnje še bolj množično napadali spletne strani podjetij, ki bodo odpovedala sprejemanje plačil za WikiLeaks oziroma neupravičeno prekinila sodelovanje. Naslednja tarča, napad naj bi se začel v nekaj urah, naj bi bil Amazon.com.
MasterCard in Visa sta sodelovanje z WikiLeaksom storila iz podobnega razloga kot pred tem podjetji Amazon in PayPal, namreč da WikiLeaks nezakonito objavlja zaupne informacije ameriške vlade, ki niso njegova last.
Predstavnik skupine hekerjev skupine Anonymus, poznan pod imenom Coldblood, je za BBC povedal, da vedno več ljudi uporablja botnet tool, spletno orodje, ki omogoča, z logiranjem na t. i. bootnet, armado računalnikov, sprožanje novih napadov.
Cenzura na Twitterju
Medtem se pojavljajo tudi obtožbe o cenzuri na družabnem omrežju Twitter. Iz popularnih tem, kjer se pojavljajo pojmi, o katerih uporabniki največ tvitajo, je izginil pojem WikiLeaks, čeprav je jasno, da je to ena najbolj vročih tem te dni.
Na Twitterju, kjer so med drugim zbrisali tudi profil hekerjev, odgovarjajo, da pogoj za umestitev nekega pojma med trend topics ni le pogosto omenjanje pojma, ampak obstajajo še drugi kriteriji.
BBC-jev vir navaja, da naj bi bili v enem od zadnjih tvitov Anonymusov objavljeni osebni podatki s kreditne kartice, kar naj bi bil razlog za ukinitev profila.
Po navodilu ZDA
Osama Bedier, podpredsednik PayPala, je povedal, da so z WikiLeaksom sodelovanje prekinili, ker je delal nezakonito. Tako naj bi jim svetoval ameriški State Department.
Iz švicarskega Datacella, ki še posluje z WikiLeaksom, pa so sporočili, da razmišljajo o tožbi zoper Mastercard in Viso, saj naj bi njihova odločitev negativno vplivala na njihovo poslovanje.
Ameriško lobiranje v Rusiji
WikiLeaks je objavil diplomatsko depešo iz Moskve, ki nakazuje, da je ameriška vlada s predsednikom ZDA Barackom Obamo na čelu aktivno posredovala pri ruskih oblasteh glede nove zakonodaje o kreditnih karticah v prid podjetjema Visa in MasterCard.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je, kot izhaja iz depeše, naročil posodobitev ruskega sistema plačevanja s kreditnimi karticami oziroma oblikovanje enotnega nacionalnega sistema. Ko je zakon nastajal, je bilo predvideno, da bo sistem v rokah konzorcija ruskih bank, ki bo pobiral vse pristojbine. Teh se na leto nabere za štiri milijarde dolarjev.
Posredoval naj bi sam predsednik Obama, ki je skupaj z Medvedjevom ustanovil posebno komisijo. Zakon, ki je zdaj v obravnavi, naj bi upošteval zadržke ameriških izdajateljev kreditnih kartic zaradi grozeče izgube dobičkov.
